Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.08.2015


Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.08.2015


Cecilijanstvo je bilo gibanje za prenovo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju. Ta je prišla v krizo, saj so organisti začeli vanjo vnašati prvine posvetne glasbe in se pri tem zgledovali po dunajski klasiki (pretirana raba instrumentov) ali po italijanski belkantovski melodiki. Prvi tak reformator na Slovenskem je bil Gregor Rihar. V zadnji tretjini 19. stoletja se je cecilijanstvo pojavilo v ožjem smislu in v organizirani obliki. Gibanje je dobilo ime po sveti Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Po zgledu cecilijanskega društva za nemško govoreče dežele je bilo Cecilijino društvo leta 1877 ustanovljeno tudi v Ljubljani, deset let pozneje pa še v Mariboru. Za širjenje svojih idej so ustanovili orglarsko šolo, ki je od leta 1877 do leta 1945 vzgojila 360 organistov, in list Cerkveni glasbenik, najstarejšo slovensko glasbeno revijo. Cecilijanstvo je bilo tudi liturgično gibanje in je veliko pripomoglo k obnovi cerkvene glasbe. Vendar pa je po letu 1848 slabo vplivalo na prebujo slovenskega naroda, ker se je preveč zgledovalo po nemškem vzorcu. Po reformi bogoslužja leta 1903 pa je Cecilijino društvo pomenilo osrednje gibanje v skrbi za umetniško, sodobno in slovensko cerkveno glasbo.
—–
Športnica in športna delavka JELICA VAZZAZ, s polnim imenom Jelica Helena Zoe Vazzaz, je po študiju na Višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu diplomirala na Državnem inštitutu za telesno vzgojo. Do začetka prve svetovne vojne je bila učiteljica telovadbe, vojno pa je preživela v nemškem koncentracijskem taborišču Belzig. Pozneje je bila predavateljica na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, leta 1962 pa je postala redna profesorica.
Kot telovadka je bila z jugoslovansko vrsto na mednarodnem sokolskem zletu v Pragi leta 1938 druga, po vojni pa je četrt stoletja trenirala jugoslovansko žensko reprezentanco v športni gimnastiki. Dejavna je bila tudi v Zvezi za telesno kulturo Partizan, kot organizatorka velikih športnih prireditev in tekmovanj ter kot mednarodna sodnica za športno gimnastiko. Organizirala in vodila je tudi strokovne tečaje za telesno vzgojo na šolah vseh stopenj ter bila avtorica številnih telovadnih programov. Leta 1956 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za športne dosežke. Jelica Vazzaz se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gorici.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Vipavi.


19.03.2021

19. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.03.2021

18. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.03.2021

17. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.03.2021

16. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.03.2021

15. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.03.2021

14. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.03.2021

13. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.03.2021

12. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.03.2021

11. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.03.2021

10. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.03.2021

9. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.03.2021

8. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.03.2021

Na današnji dan 7.3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.03.2021

Na današnji dan 6.3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.03.2021

Na današnji dan, 5. 3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.03.2021

Na današnji dan 4. marca

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.03.2021

Na današnji dan 3.3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.03.2021

Na današnji dan 2.3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.03.2021

Na današnji dan 1.3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.02.2021

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 68 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov