Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani, Ljubljana pa je svoj prvi požarni in gasilski red dobila šele 1676. leta. V času Marije Terezije so izdali nove, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta. Leta 1773 je kranjsko deželno glavarstvo izdalo požarni in gasilski red, ki je številne dolžnosti nalagal predvsem obrtnikom in stražnikom, leta 1825 pa je v slovenščini izšel “Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti”. Prvi poskusi ustanovitve gasilskih skupin na Slovenskem so bili v drugi polovici 19. stoletja in tako so na današnji dan leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno brambo kot gasilsko društvo. Naslednje leto so društva ustanovili še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju in ideja prostovoljnega gasilstva na Slovenskem se je začela hitro širiti.
—–
Po več kot enoletnem delu je slikar Matevž Langus na današnji dan leta 1844 dokončal poslikavo kupole v ljubljanski cerkvi svetega Nikolaja. V baroku, ko je bila stolnica sezidana, je bila kupola le nakazana, tako da je njen provizorični »obok« poslikal slikar Giulio Quaglio na ravni površini. Strokovnjaki so pohvalili Langusov kolorit, osvetljavo, perspektivo in risbo ter poudarili, da poteze njegovega čopiča izžarevajo za religiozno umetnost potrebno enotnost, mir in harmonijo.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Gradíški ob Soči rodil pravnik STANKO PETERIN.
Leta 1941 je doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Peterin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za prvega rektorja je bil imenovan doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila ustanovljena že 2. julija, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi mariborskih visokošolskih organizacij v univerzo v Mariboru.
—–
Greta Lovisa Gustafsson, legendarna švedska filmska igralka z umetniškim imenom GRETA GARBO, je v prvi večji vlogi leta 1923 nastopila v filmu »Gösta Berling«. Čez nekaj let se je preselila v Združene države Amerike in že s prvim filmom »Hudournik« postala zvezda. Upodabljala je ženske like iz zgodovine in književnosti in kmalu prerasla v mit. Najpomembnejše filme je posnela v tridesetih letih prejšnjega stoletja: »Božansko žensko«, »Grand hotel«, »Kraljico Kristino« in »Damo s kamelijami«. Leta 1954 je prejela pomembno filmsko nagrado »oskarja« za življenjsko delo. Slava ji je bila odveč: v filmih je nosila razkošne kostume, v zasebnem življenju pa se je raje odločala za preprosta oblačila, skrivala obraz pod širokimi klobuki ter se po zadnjem filmu »Ženska z dvema obrazoma« leta 1941 umaknila v samoto in neprepoznavnost. Švedska filmska igralka Greta Garbo se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Stockholmu.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani, Ljubljana pa je svoj prvi požarni in gasilski red dobila šele 1676. leta. V času Marije Terezije so izdali nove, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta. Leta 1773 je kranjsko deželno glavarstvo izdalo požarni in gasilski red, ki je številne dolžnosti nalagal predvsem obrtnikom in stražnikom, leta 1825 pa je v slovenščini izšel “Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti”. Prvi poskusi ustanovitve gasilskih skupin na Slovenskem so bili v drugi polovici 19. stoletja in tako so na današnji dan leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno brambo kot gasilsko društvo. Naslednje leto so društva ustanovili še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju in ideja prostovoljnega gasilstva na Slovenskem se je začela hitro širiti.
—–
Po več kot enoletnem delu je slikar Matevž Langus na današnji dan leta 1844 dokončal poslikavo kupole v ljubljanski cerkvi svetega Nikolaja. V baroku, ko je bila stolnica sezidana, je bila kupola le nakazana, tako da je njen provizorični »obok« poslikal slikar Giulio Quaglio na ravni površini. Strokovnjaki so pohvalili Langusov kolorit, osvetljavo, perspektivo in risbo ter poudarili, da poteze njegovega čopiča izžarevajo za religiozno umetnost potrebno enotnost, mir in harmonijo.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Gradíški ob Soči rodil pravnik STANKO PETERIN.
Leta 1941 je doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Peterin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za prvega rektorja je bil imenovan doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila ustanovljena že 2. julija, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi mariborskih visokošolskih organizacij v univerzo v Mariboru.
—–
Greta Lovisa Gustafsson, legendarna švedska filmska igralka z umetniškim imenom GRETA GARBO, je v prvi večji vlogi leta 1923 nastopila v filmu »Gösta Berling«. Čez nekaj let se je preselila v Združene države Amerike in že s prvim filmom »Hudournik« postala zvezda. Upodabljala je ženske like iz zgodovine in književnosti in kmalu prerasla v mit. Najpomembnejše filme je posnela v tridesetih letih prejšnjega stoletja: »Božansko žensko«, »Grand hotel«, »Kraljico Kristino« in »Damo s kamelijami«. Leta 1954 je prejela pomembno filmsko nagrado »oskarja« za življenjsko delo. Slava ji je bila odveč: v filmih je nosila razkošne kostume, v zasebnem življenju pa se je raje odločala za preprosta oblačila, skrivala obraz pod širokimi klobuki ter se po zadnjem filmu »Ženska z dvema obrazoma« leta 1941 umaknila v samoto in neprepoznavnost. Švedska filmska igralka Greta Garbo se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Stockholmu.
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov