Naravoslovec FRANZ XAVER WULFEN je po končanem študiju filozofije in matematike na Dunaju ter teologije v Gradcu poučeval na jezuitskih kolegijih v Gorici, Ljubljani in Celovcu. Sodi med vodilne botanike 18. stoletja. Rastline je nabiral na ekskurzijah od Nizozemske do Sredozemlja, predvsem pa na Kranjskem, v Istri, na Primorskem in Koroškem. Odkril je in prvi opisal več rastlin na Slovenskem, po njem se imenujejo mineral vulfenit in nekatere rastline, med drugimi wulfenov jeglič in wulfenov netresk. Franz Xaver Wulfen – član šestih evropskih akademij in znanstvenih združenj – se je rodil na današnji dan leta 1728 v Beogradu.
—–
Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
SLAVA ŠKRABEC je leta 1942 diplomirala na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in se posvetila vzgoji medicinskih sester. Od leta 1950 je delala na ministrstvu za zdravstvo Ljudske republike Slovenije, skoraj dve desetletji pa je bila ravnateljica šole za medicinske sestre v Celju. Uveljavila je načelo, da je za sestro najpomembnejše delo ob bolniku; njena metoda poučevanja (pet ur prakse, ki jo je sama nadzorovala, in pet ur teoretičnega pouka) se je izkazala za zelo uspešno. Slava Škrabec se je rodila na današnji dan leta 1920 v Ribnici na Dolenjskem.
—–
Arhitekt FRANCE IVANŠEK je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske gradnje in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici 60-ih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.