Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
—–
Matematik ALOJZIJ VADNAL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
Leta 1939 je doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja.
Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade.
—–
Slikar in grafik JANEZ KNEZ je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Do leta 1980 je poučeval na trboveljski osnovni šoli, nato pa se je posvetil samo slikarstvu. Njegov opus obsega od socialno obarvanih realističnih lesorezov (na primer grafični cikel »Rdeči revirji«) do poetičnega realizma in ornamentalnih opartističnih del. Sodeloval je pri vzpostavitvi fenomena retroavantgarde; skupini Irwin in Laibach sta vključili njegove grafike v svoj projekt in ga po njih tudi poimenovali. V njegovih zadnjih delih so prevladovali abstrahirani akti in krajine, naslikani gestualno in v značilnem intenzivnem koloritu. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad. Janez Knez se je rodil na današnji dan leta 1931 na Dobóvcu nad Trbovljami.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
—–
Matematik ALOJZIJ VADNAL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
Leta 1939 je doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja.
Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade.
—–
Slikar in grafik JANEZ KNEZ je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Do leta 1980 je poučeval na trboveljski osnovni šoli, nato pa se je posvetil samo slikarstvu. Njegov opus obsega od socialno obarvanih realističnih lesorezov (na primer grafični cikel »Rdeči revirji«) do poetičnega realizma in ornamentalnih opartističnih del. Sodeloval je pri vzpostavitvi fenomena retroavantgarde; skupini Irwin in Laibach sta vključili njegove grafike v svoj projekt in ga po njih tudi poimenovali. V njegovih zadnjih delih so prevladovali abstrahirani akti in krajine, naslikani gestualno in v značilnem intenzivnem koloritu. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad. Janez Knez se je rodil na današnji dan leta 1931 na Dobóvcu nad Trbovljami.
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov