Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Naravoslovec Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu (šopronu) na Madžarskem.
—–
Politik in publicist TONE FAJFAR GAŠPER je bil eden izmed tistih krščanskih socialistov, ki so si v ljudskofrontnem obdobju najbolj prizadevali za sodelovanje s komunisti. Sodeloval je na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal “Dolomitsko izjavo” ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno stopil v Komunistično partijo. V publicistiki se je pozneje posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan leta 1913 na Spodnjem Brniku.
—–
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Naravoslovec Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu (šopronu) na Madžarskem.
—–
Politik in publicist TONE FAJFAR GAŠPER je bil eden izmed tistih krščanskih socialistov, ki so si v ljudskofrontnem obdobju najbolj prizadevali za sodelovanje s komunisti. Sodeloval je na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal “Dolomitsko izjavo” ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno stopil v Komunistično partijo. V publicistiki se je pozneje posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan leta 1913 na Spodnjem Brniku.
—–
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov