Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.05.2016


V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Slikarka AVGUSTA ŠANTEL plemenita AIGENTLER se je rodila na današnji dan leta 1852 v Stainzu pri Gradcu. Najprej se je posvetila glasbi, klavirju in violini, nato pa je študirala na Deželni akademiji za risanje. Po poroki s fizikom in matematikom Antonom Šantlom se je preselila v Gorico in tam delovala v kulturnem življenju Slovencev: sodelovala je v čitalnici in kar 25 let vodila Ciril-Metodovo družbo. Kljub tako pestremu kulturnemu življenju je prav v Gorici nastal njen najpomembnejši slikarski opus, predvsem portretov. Slikarstvo Avguste Šantel, v pastelu ter črni in barvni kredi, izhaja iz romantične tradicije in upošteva poteze realizma.
—–
Ko je spomladi leta 1899 na Dunaju izšel »Slovenski pravopis« kot samostojna knjiga, je glasilo Zveze slovenskih učiteljskih društev »Popotnik« zapisalo: »To je težko pričakovana knjiga, katere je učiteljem treba kot ribi vode!« Po naročilu takratnega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje jo je napisal Fran Levec, osrednja osebnost takratnega slovenskega kulturnega prizorišča, gimnazijski profesor na ljubljanski realki, šolski nadzornik ljubljanskih slovenskih ljudskih šol, predsednik Slovenske matice in nekdanji urednik Ljubljanskega zvona.
Poleg pravopisnih pravil je bil v knjigi še pravopisni slovarček in več pravorečnih navodil ter opozorila na posebnosti v oblikoslovju, besedotvorju in skladnji. Takoj po izidu se je seveda razvnela polemika o njegovi zasnovi in posameznih določilih (o branju črke »l« na primer; podobno je bilo šest desetletij pozneje v primeru »bravec/bralec«), a Levčev Pravopis je pri večini slovensko pišočih dobil pomen poglavitnega normativnega priročnika tudi za pravorečje ter za slovnična in besedoslovna vprašanja.
—–
Pravnik PETER KOBÈ se je rodil na današnji dan pred sto leti v Škofji Loki. Po vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.05.2016


V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Slikarka AVGUSTA ŠANTEL plemenita AIGENTLER se je rodila na današnji dan leta 1852 v Stainzu pri Gradcu. Najprej se je posvetila glasbi, klavirju in violini, nato pa je študirala na Deželni akademiji za risanje. Po poroki s fizikom in matematikom Antonom Šantlom se je preselila v Gorico in tam delovala v kulturnem življenju Slovencev: sodelovala je v čitalnici in kar 25 let vodila Ciril-Metodovo družbo. Kljub tako pestremu kulturnemu življenju je prav v Gorici nastal njen najpomembnejši slikarski opus, predvsem portretov. Slikarstvo Avguste Šantel, v pastelu ter črni in barvni kredi, izhaja iz romantične tradicije in upošteva poteze realizma.
—–
Ko je spomladi leta 1899 na Dunaju izšel »Slovenski pravopis« kot samostojna knjiga, je glasilo Zveze slovenskih učiteljskih društev »Popotnik« zapisalo: »To je težko pričakovana knjiga, katere je učiteljem treba kot ribi vode!« Po naročilu takratnega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje jo je napisal Fran Levec, osrednja osebnost takratnega slovenskega kulturnega prizorišča, gimnazijski profesor na ljubljanski realki, šolski nadzornik ljubljanskih slovenskih ljudskih šol, predsednik Slovenske matice in nekdanji urednik Ljubljanskega zvona.
Poleg pravopisnih pravil je bil v knjigi še pravopisni slovarček in več pravorečnih navodil ter opozorila na posebnosti v oblikoslovju, besedotvorju in skladnji. Takoj po izidu se je seveda razvnela polemika o njegovi zasnovi in posameznih določilih (o branju črke »l« na primer; podobno je bilo šest desetletij pozneje v primeru »bravec/bralec«), a Levčev Pravopis je pri večini slovensko pišočih dobil pomen poglavitnega normativnega priročnika tudi za pravorečje ter za slovnična in besedoslovna vprašanja.
—–
Pravnik PETER KOBÈ se je rodil na današnji dan pred sto leti v Škofji Loki. Po vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.


30.09.2023

5. oktober - Božo Podkrajšek (1909) satirik, ki je dražil oblastnike

Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

4. oktober - Stanislav Rapotec (1911) umetnik, odlikovan z redom Avstralije

Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

3. oktober - bombardiranje Novega mesta in Črnomlja (1943)

V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

2. oktober - Metod Milač (1924) »Kdo solze naše posuši«

Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

26. september - predstavnik našega modernističnega kiparstva (1897)

Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«


23.09.2023

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!'

Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini


19.09.2023

24. september - Jože Drobnič (1943) prvi trener naše ženske alpske reprezentance

Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

23. september - Zlata Vokač (1926) in njeni Marpurgi

Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

22. september - Kranjski deželni zbor v novem dvorcu (1903)

Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

21. september - MIlan Prosen (1902) pribočnik kraljice Marije

Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja


19.09.2023

20. september - požig prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno (1941)

Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

19. september - Bogdan Norčič (1953) "skoraj" svetovni rekorder

Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

17. september - Rupert Pivec (1863) zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice

Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov