Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lavantinski škof Anton Martin Slomšek je med različnimi pobudami, ki jih je vnesel v cerkveno življenje ter so nato postale last in skrb celotnega katoliškega sveta, začel tudi gibanje za večje sodelovanje vseh Slovanov na kulturnem in verskem področju. Tako je na današnji dan leta 1852 ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen poglavitni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov«. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja. Bratovščina ni bila namenjena le molitvi, temveč je postala tudi misijonska družba, ki se je po preoblikovanju in po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene device Marije«.
—–
Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj – Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec. Ker jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo
—–
Arhitekt IVAN VURNIK je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek in bil pozneje dobra tri desetletja njegov predstojnik.
Že 1919. leta je arhitekturno oblikoval Anatomski inštitut v Ljubljani, dve leti pozneje sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še stavbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Za gretje bazenske vode je že uporabil sončno toploto. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
—–
Ameriška filmska igralka MARILYN MONROE, s pravim imenom Norma Jean Martenson, se je pred občinstvom pojavila najprej kot fotografski model, leta 1946 pa je začela nastopati v filmih, najprej v manjših vlogah, pozneje pa v glavnih vlogah lepih plavolasih naivk. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je že bila seksualni simbol ameriškega filma. Njena prva uspeha sta bila film »Moški imajo raje svetlolaske« in pesem »Diamanti so dekletov najboljši prijatelj«.
Kljub nespornim interpretativnim sposobnostim in naravnemu nastopu se je v zadnjem obdobju svoje kariere zaradi želja gledalcev in zahtev filmskih družb zaman skušala dvigniti nad raven erotične zvezdnice in se dokazati kot resna in karakterna igralka. Marilynin zadnji film po scenariju njenega tretjega moža, pisatelja Arturja Millerja »Po padcu«, je kljub tudi moški zvezdniški zasedbi doživel neuspeh. Zaradi depresij in odvisnosti od alkohola se je tudi zdravila, umrla pa je domnevno zaradi prevelike količine zaužitih uspavalnih tablet.
Njeni pomembnejši filmi so še Sedem let skomin, Avtobusna postaja, Nekateri so za vroče in Ljubiva se. Marilyn Monroe se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Los Angelesu v Združenih državah Amerike.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Lavantinski škof Anton Martin Slomšek je med različnimi pobudami, ki jih je vnesel v cerkveno življenje ter so nato postale last in skrb celotnega katoliškega sveta, začel tudi gibanje za večje sodelovanje vseh Slovanov na kulturnem in verskem področju. Tako je na današnji dan leta 1852 ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen poglavitni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov«. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja. Bratovščina ni bila namenjena le molitvi, temveč je postala tudi misijonska družba, ki se je po preoblikovanju in po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene device Marije«.
—–
Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj – Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec. Ker jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo
—–
Arhitekt IVAN VURNIK je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek in bil pozneje dobra tri desetletja njegov predstojnik.
Že 1919. leta je arhitekturno oblikoval Anatomski inštitut v Ljubljani, dve leti pozneje sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še stavbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Za gretje bazenske vode je že uporabil sončno toploto. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
—–
Ameriška filmska igralka MARILYN MONROE, s pravim imenom Norma Jean Martenson, se je pred občinstvom pojavila najprej kot fotografski model, leta 1946 pa je začela nastopati v filmih, najprej v manjših vlogah, pozneje pa v glavnih vlogah lepih plavolasih naivk. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je že bila seksualni simbol ameriškega filma. Njena prva uspeha sta bila film »Moški imajo raje svetlolaske« in pesem »Diamanti so dekletov najboljši prijatelj«.
Kljub nespornim interpretativnim sposobnostim in naravnemu nastopu se je v zadnjem obdobju svoje kariere zaradi želja gledalcev in zahtev filmskih družb zaman skušala dvigniti nad raven erotične zvezdnice in se dokazati kot resna in karakterna igralka. Marilynin zadnji film po scenariju njenega tretjega moža, pisatelja Arturja Millerja »Po padcu«, je kljub tudi moški zvezdniški zasedbi doživel neuspeh. Zaradi depresij in odvisnosti od alkohola se je tudi zdravila, umrla pa je domnevno zaradi prevelike količine zaužitih uspavalnih tablet.
Njeni pomembnejši filmi so še Sedem let skomin, Avtobusna postaja, Nekateri so za vroče in Ljubiva se. Marilyn Monroe se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Los Angelesu v Združenih državah Amerike.
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Neveljaven email naslov