Filozof in teolog GOTFRIED PFEIFER se je rodil leta 1707 v Radovljici. Leta 1724 je v Kamniku stopil v frančiškanski red, pozneje pa je bil med drugim provincial v Novem mestu. Pisal je zgodovinske in teološke razprave ter filozofska dela. Njegovo najpomembnejše delo ponazarja sholastični filozofski sistem; sestavljeno je iz treh knjig: dialektike z logiko, filozofije narave in metafizike. Ohranjen je samo drugi del, ki kaže, da je bil Pfeifer vnet zagovornik skotizma, nauka, ki si je prizadeval ločiti filozofijo od teologije; filozofija naj ne bi bila več “dekla teologije”. Ta rokopis je Gotfried Pfeifer napisal na Sveti gori nad Solkanom, ki je bila v tistih časih eno napomembnejših središč skotizma.
—–
Do leta 1867, ko je poslanska zbornica avstro-ogrske monarhije sprejela sklep o odpravi javnih usmrtitev, so smrtne kazni z obešanjem opravljali pred številnimi gledalci. Tak postopek je podpiralo mišljenje, da je smrtna kazen učinkovito vzgojno sredstvo, vendar ne za obsojence, temveč za družbo, ki naj bi jo svarila pred zločinskim življenjem. Javna usmrtitev naj bi bila poseben opomin zlasti staršem, ki lahko še vplivajo na prihodnost svojih otrok. Zato je bila navzočnost otrok in mladine na morišču zaželena – nasilni konec življenja naj bi bil torej koristno svarilo.
Zadnja javna usmrtitev na slovenskih tleh je bila na današnji dan leta 1865, ko so na Marofu v Novem mestu obesili dve ženski in enega moškega; na smrt so bili obsojeni zaradi naklepnega umora. Zločin je po Dolenjskem močno odmeval in izvrštev kazni si je menda ogledalo več kot pet tisoč ljudi; Novo mesto samo je takrat štelo le nekaj več kot dva tisoč duš. Po usmrtitvi so uspešno prodajali razmnoženo risbo treh obešencev ter celó besedilo »smrtne sodbe«, ki ga je natisnil novomeški tiskar Tandler. Javne eksekucije so proti koncu leta 1868 umaknili za jetnišnične zidove.
—–
ALEX KARDOŠ se je za tiskarja in knjigoveza izučil v Murski Soboti, leta 1922 pa se je preselil v Bethlehem v Združene države Amerike in tam delal pri ameriško-slovenski Založniški družbi. V letih od 1924 do 1954 je bil urednik tednika Amerikanszki Szlovencov Glász, nekaj časa pa tudi lastnik tiskarne in izdajatelj časopisa. Tednik je v obdobju njegovega urednikovanja spodbujal slovensko narodno zavest ter gojil kulturno, jezikovno in versko izročilo, življenje in identiteto prekmurskih izseljencev v Ameriki in ponekod v Evropi. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ena vodilnih osebnosti pri organiziranju kulturne in družabne dejavnosti Slovencev v Bethlehemu in drugih mestih; prirejal je redna tedenska in mesečna srečanja v Slovenskem domu z močnim prekmurskim domačijskim navdihom. Alex Kardoš se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Andrejcih v okolici Murske Sobote.
—–
Pesnik in prevajalec PETER LEVEC je izšel iz generacije, ki je prve pesmi objavljala tik pred okupacijo, opazneje pa se je s poezijo začela ukvarjati v partizanih. Leta 1945 je izdal zbirko “Koraki v svobodo”, ki je bila sicer ena prvih knjig, izdanih po drugi svetovni vojni, in je značilen primer partizanske poezije. V svojem doživljanju sveta je bil čustveno zadržan, kar zadeva obliko in slog pa je bil zvest realistični poetiki. Pozneje je izdal še dve pesniški zbirki, predvsem pa je prevajal. Med drugim je bil tudi urednik pri Radiu Ljubljana, nato pa do leta 1976 urednik v Cankarjevi založbi. Peter Levec se je rodil na današnji dan leta 1921 v Zgornjem Tuhinju.