Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
—–
Poštni inovator LOVRENC KOŠIR je med drugim služboval na poštnem računovodstvu na Dunaju, v državnem knjigovodstvu v Zagrebu in v Milanu, v katerem je vpeljal avstrijsko poštno poslovanje. Izdelal je namreč nov način manipulacije in obračunavanja ter izpeljal več reform v zaračunavanju poštnega prometa. 1835. leta je predlagal obračunavanje poštnine z znamkami različnih barv, vendar so to zavrnili. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila 1850. leta in mu osem let pozneje priznala tudi avtorstvo, vendar ga poštni kongres v Bernu ni potrdil. Lovrenc Košir se je rodil na današnji dan leta 1804 v Spodnji Luši pri Škofji Loki.
—–
Med najbolj znane politične sodne procese po drugi svetovni vojni v Sloveniji sodi proces proti tako imenovani Nagodetovi špijonski organizaciji. Začel se je na današnji dan leta 1947 pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije v Ljubljani in je trajal dobrih štirinajst dni. Petnajst obtožencev s Črtomirjem Nagodetom na čelu je bilo med drugim obtoženih obveščevalnega povezovanja z Nacionalnim komitejem Kraljevine Jugoslavije v tujini, oddajanja vohunskih sporočil zahodnim veleposlaništvom ter pripravljanja oborožene vstaje zoper Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Nagodeta so obsodili na smrt z ustrelitvijo in kazen tudi izvršili, dvema obsojencema so smrtno kazen spremenili v dvajset let zapora, preostali pa so bili obsojeni na nekaj krajše zaporne kazni ali prisilno delo z odvzemom državljanskih pravic in zaplembo premoženja. V začetku petdesetih let so večino obsojenih pomilostili, aprila leta 1991 pa je Temeljno sodišče v Ljubljani sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije iz leta 1947 razveljavilo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
—–
Poštni inovator LOVRENC KOŠIR je med drugim služboval na poštnem računovodstvu na Dunaju, v državnem knjigovodstvu v Zagrebu in v Milanu, v katerem je vpeljal avstrijsko poštno poslovanje. Izdelal je namreč nov način manipulacije in obračunavanja ter izpeljal več reform v zaračunavanju poštnega prometa. 1835. leta je predlagal obračunavanje poštnine z znamkami različnih barv, vendar so to zavrnili. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila 1850. leta in mu osem let pozneje priznala tudi avtorstvo, vendar ga poštni kongres v Bernu ni potrdil. Lovrenc Košir se je rodil na današnji dan leta 1804 v Spodnji Luši pri Škofji Loki.
—–
Med najbolj znane politične sodne procese po drugi svetovni vojni v Sloveniji sodi proces proti tako imenovani Nagodetovi špijonski organizaciji. Začel se je na današnji dan leta 1947 pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije v Ljubljani in je trajal dobrih štirinajst dni. Petnajst obtožencev s Črtomirjem Nagodetom na čelu je bilo med drugim obtoženih obveščevalnega povezovanja z Nacionalnim komitejem Kraljevine Jugoslavije v tujini, oddajanja vohunskih sporočil zahodnim veleposlaništvom ter pripravljanja oborožene vstaje zoper Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Nagodeta so obsodili na smrt z ustrelitvijo in kazen tudi izvršili, dvema obsojencema so smrtno kazen spremenili v dvajset let zapora, preostali pa so bili obsojeni na nekaj krajše zaporne kazni ali prisilno delo z odvzemom državljanskih pravic in zaplembo premoženja. V začetku petdesetih let so večino obsojenih pomilostili, aprila leta 1991 pa je Temeljno sodišče v Ljubljani sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije iz leta 1947 razveljavilo.
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov