Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in zdravnik GUSTAV IPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1831 v Šentjurju pri Celju. Po študiju medicine v Gradcu in na Dunaju je bil zdravnik v rojstnem kraju, hkrati pa prizadeven javni in kulturni delavec. Dolga leta je bil šentjurski župan in eden izmed ustanoviteljev celjske čitalnice ter sodelavec mariborske in ptujske. Po slogu romantik je komponiral le priložnostno. Poleg nekaj samospevov je pisal predvsem zborovske skladbe s preprosto, vendar zelo neposredno in prisrčno melodiko ter na ljudsko čustvovanje oprtim izrazom. Med najbolj znanimi so “Slovenec sem”, na Štajerskem nekoč skorajda neuradna slovenska himna, “Planinska roža”, “Daníci” in “V mraku”. Nekatere pesmi Gustava Ipavca so ponarodele, na primer “Kje so tiste stezice”.
—–
TEREZIJA KRIŽANIČ se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico ter ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in
razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
A 62
Na današnji dan leta 1881 se je v Črnomlju rodil literarni zgodovinar in lovski pisatelj JANKO LOKAR. Doktoriral je na Dunaju in bil nato gimnazijski profesor v Mariboru in Novem mestu ter ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V revijah in zbornikih je objavil vrsto literarnozgodovinskih razprav in daljših knjižnih ocen, ukvarjal pa se je tudi z narodopisjem. Janko Lokar je bil več let urednik revije Lovec. Ustvaril in utemeljil je popolno slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje.
—–
MAJDA DOBOVIŠEK – ŠKODNIK je leta 1944 postala članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, po končani vojni pa je bila med vodilnimi igralkami mariborske Drame. Z darom za karakterizacijo in humornost in z izbranim govorom je oblikovala širok razpon približno petdesetih odrskih likov. Majda Dobovišek Škodnik se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti na Jesenicah.
——
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki, in tako je na današnji dan pred 71-imi leti po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno.
Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala nekaj pozneje, 2. septembra leta 1945. Tako se je po šestih letih končala druga svetovna vojna.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in zdravnik GUSTAV IPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1831 v Šentjurju pri Celju. Po študiju medicine v Gradcu in na Dunaju je bil zdravnik v rojstnem kraju, hkrati pa prizadeven javni in kulturni delavec. Dolga leta je bil šentjurski župan in eden izmed ustanoviteljev celjske čitalnice ter sodelavec mariborske in ptujske. Po slogu romantik je komponiral le priložnostno. Poleg nekaj samospevov je pisal predvsem zborovske skladbe s preprosto, vendar zelo neposredno in prisrčno melodiko ter na ljudsko čustvovanje oprtim izrazom. Med najbolj znanimi so “Slovenec sem”, na Štajerskem nekoč skorajda neuradna slovenska himna, “Planinska roža”, “Daníci” in “V mraku”. Nekatere pesmi Gustava Ipavca so ponarodele, na primer “Kje so tiste stezice”.
—–
TEREZIJA KRIŽANIČ se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico ter ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in
razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
A 62
Na današnji dan leta 1881 se je v Črnomlju rodil literarni zgodovinar in lovski pisatelj JANKO LOKAR. Doktoriral je na Dunaju in bil nato gimnazijski profesor v Mariboru in Novem mestu ter ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V revijah in zbornikih je objavil vrsto literarnozgodovinskih razprav in daljših knjižnih ocen, ukvarjal pa se je tudi z narodopisjem. Janko Lokar je bil več let urednik revije Lovec. Ustvaril in utemeljil je popolno slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje.
—–
MAJDA DOBOVIŠEK – ŠKODNIK je leta 1944 postala članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, po končani vojni pa je bila med vodilnimi igralkami mariborske Drame. Z darom za karakterizacijo in humornost in z izbranim govorom je oblikovala širok razpon približno petdesetih odrskih likov. Majda Dobovišek Škodnik se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti na Jesenicah.
——
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki, in tako je na današnji dan pred 71-imi leti po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno.
Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala nekaj pozneje, 2. septembra leta 1945. Tako se je po šestih letih končala druga svetovna vojna.
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Neveljaven email naslov