Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.09.2016


Slikar MATEVŽ  LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi   Primicovo Julijo,  Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.

—–

Pripovednik  MATEJ  TONEJEC  s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

—–

Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA  STRNAD  se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.

—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.09.2016


Slikar MATEVŽ  LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi   Primicovo Julijo,  Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.

—–

Pripovednik  MATEJ  TONEJEC  s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

—–

Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA  STRNAD  se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.

—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

22. junij - Marij Osana, tehnični oče slovenskega radia

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence


19.06.2023

21. junij - 60 let našega prvega predpisa o graditvi na potresnih območjih

Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

20. junij - prva doktorica znanosti ljubljanske univerze

Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest


19.06.2023

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 24 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov