Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

13.09.2016


Krojaški pomočnik IVAN BROZOVIČ je delal v Avstriji in Nemčiji in se pri tem navzel socialdemokratskih nazorov. V ljubljanskem Delavskem društvu je nato leta 1884 postal knjigovodja in pozneje predsednik. Bil je urednik edine številke “Novega časa”, pa tudi “Zarje” in časnika “Delavec”. Kot eden izmed začetnikov socialističnega gibanja na Slovenskem je Ivan Brozovič leta 1896 sodeloval na ustanovitvenem kongresu Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Rodil se je leta 1858 v Ljubljani.
—–
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan leta 1908 pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali v Ruše. Ti so si pri pretepu pomagali celo z nabožnimi predmeti: križi in banderami.
—–
Arheolog JOSIP KOROŠEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani. Študiral je klasično filologijo in leta 1939 na Karlovi univerzi v Pragi doktoriral z disertacijo “Ljubljansko barje v prazgodovini”. Od leta 1951 je bil redni profesor za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani ter član več pomembnih znanstvenih ustanov v Sloveniji in na tujem.
Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovanske stolice na arheološkem oddelku filozofske fakultete – pri njem so doktorirali poznejši vodilni jugoslovanski arheologi – bil pa je tudi začetnik sekcije za arheologijo pri zgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj Arheološkega vestnika in deset let njegov urednik. Josip Korošec je s svojim delom po letu 1945 slovensko arheologijo organiziral in postavil na nove temelje ter bil do smrti leta 1966 njen vodilni predstavnik.
—–
Na današnji dan leta 1946 je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film«; njegov predhodnik je bila slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja. Prvi atelje je imelo v Trnovem v Ljubljani, leta 1950 pa so slovenski filmski delavci s prostovoljnim delom preuredili v filmski atelje prostore v cerkvi svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani, nekaj let pozneje pa so odprli še manjši filmski atelje blizu Pirana.
Leta 1956 se je tehnična baza Triglav filma osamosvojila in kot samostojno podjetje Filmservis ponujala tehnične storitve domačim in tujim filmskim producentom. Do ukinitve je Triglav film v dvajsetih letih posnel 54 filmskih obzornikov, 264 kratkometražnih in 21 celovečernih igranih filmov, ki so prejeli številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. V okviru Triglav filma je leta 1948 nastal tudi prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji.«


Na današnji dan

6246 epizod

Na današnji dan

6246 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

13.09.2016


Krojaški pomočnik IVAN BROZOVIČ je delal v Avstriji in Nemčiji in se pri tem navzel socialdemokratskih nazorov. V ljubljanskem Delavskem društvu je nato leta 1884 postal knjigovodja in pozneje predsednik. Bil je urednik edine številke “Novega časa”, pa tudi “Zarje” in časnika “Delavec”. Kot eden izmed začetnikov socialističnega gibanja na Slovenskem je Ivan Brozovič leta 1896 sodeloval na ustanovitvenem kongresu Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Rodil se je leta 1858 v Ljubljani.
—–
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan leta 1908 pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali v Ruše. Ti so si pri pretepu pomagali celo z nabožnimi predmeti: križi in banderami.
—–
Arheolog JOSIP KOROŠEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani. Študiral je klasično filologijo in leta 1939 na Karlovi univerzi v Pragi doktoriral z disertacijo “Ljubljansko barje v prazgodovini”. Od leta 1951 je bil redni profesor za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani ter član več pomembnih znanstvenih ustanov v Sloveniji in na tujem.
Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovanske stolice na arheološkem oddelku filozofske fakultete – pri njem so doktorirali poznejši vodilni jugoslovanski arheologi – bil pa je tudi začetnik sekcije za arheologijo pri zgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj Arheološkega vestnika in deset let njegov urednik. Josip Korošec je s svojim delom po letu 1945 slovensko arheologijo organiziral in postavil na nove temelje ter bil do smrti leta 1966 njen vodilni predstavnik.
—–
Na današnji dan leta 1946 je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film«; njegov predhodnik je bila slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja. Prvi atelje je imelo v Trnovem v Ljubljani, leta 1950 pa so slovenski filmski delavci s prostovoljnim delom preuredili v filmski atelje prostore v cerkvi svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani, nekaj let pozneje pa so odprli še manjši filmski atelje blizu Pirana.
Leta 1956 se je tehnična baza Triglav filma osamosvojila in kot samostojno podjetje Filmservis ponujala tehnične storitve domačim in tujim filmskim producentom. Do ukinitve je Triglav film v dvajsetih letih posnel 54 filmskih obzornikov, 264 kratkometražnih in 21 celovečernih igranih filmov, ki so prejeli številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. V okviru Triglav filma je leta 1948 nastal tudi prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji.«


02.11.2020

Ponedeljek, 2.11.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.11.2020

Na današnji dan, 1. november

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.10.2020

Na današnji dan, 31. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.10.2020

Na današnji dan 30.oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.10.2020

Na današnji dan, 29. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.10.2020

Na današnji dan 28. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.10.2020

Na današnji dan 27. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.10.2020

Na današnji dan 26. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.10.2020

25. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.10.2020

24. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.10.2020

23. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.10.2020

22. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.10.2020

21. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.10.2020

20. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.10.2020

19. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.10.2020

18. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.10.2020

17. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.10.2020

16. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.10.2020

15. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.10.2020

14. oktober

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 73 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov