Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radenci so bili kot vas prvič omenjeni leta 1436 (torej pred 580-imi leti), zdravilno vodo pa je na njihovem območju po naključju odkril doktor Karl Friedrich Henn, ko je kot študent medicine in kemije leta 1833 s konjsko vprego potoval iz Radgone skozi Radence na dopust v Ljutomer. Zanimala ga je tamkajšnja búblja, kot so domačini pravili vrelcu na travniku ob vasi. Naredil je prve poskuse in ugotovil, da je voda zdravilna. Po koncu študija je sklenil, da jo bo predstavil mednarodni javnosti in zgradil zdravilišče. Imel je veliko težav in ko so na današnji dan pred 150-imi leti našli glavno žilo vrelca, je bil finančno in zdravstveno že čisto na koncu. Delo pa je teklo naprej in naslenje leto je iz vrtine pritekla čista radenska slatina. Leta 1877 je doktor Henn tam postavil Anin in Karlov dvor, pet let pozneje pa so Radenci dobili še kopališče.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 118-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Politični delavec in novinar STANISLAV VILHAR je bil v letih po prvi svetovni vojni dejaven v goriškem društvu Adrija, po sprejemu v komunistično partijo Italije pa je postal član njenega komiteja za Julijsko krajino in urejal ilegalni list Delo. Leta 1929 je zbežal v Jugoslavijo in iz Ljubljane organiziral ilegalne prehode čez italijansko – jugoslovansko mejo. Po zaporu in izgonu se je zatekel v Francijo in Belgijo, bil v mednarodni leninski šoli v Moskvi ter pozneje kot član Centralnega komiteja italijanske komunistične partije postal odgovoren za delo med Slovenci na Primorskem ter slovenskimi izseljenci v zahodni Evropi.
Sodeloval je pri nekaj časnikih ter se leta 1935 udeležil 7. kongresa Kominterne v Moskvi. V letih od 1937 do 39 je bil aktivist v italijanski brigadi v Španiji, leta 1942 pa se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Med mirovno konferenco leta 1946 je bil pri jugoslovanski ambasadi v Parizu pomočnik atašeja za tisk. Nato je delal na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, v letih od 1952 do 62 pa je bil zunanjepolitični urednik in komentator Radia Ljubljana. Za novinarsko delo je prejel Tomšičevo nagrado. Stanislav Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Kromberku.
—–
Pesnik in pisatelj IVAN ČAMPA se je rodil na današnji dan leta1914 v Nemški vasi na Blokah. Med drugo svetovno vojno je bil ustreljen kot aktivist Osvobodilne fronte. V njegovem pesništvu so vidni vplivi od nove romantike do realizma tridesetih let. Rad je uporabljal sonetno obliko, ki je bila v tistem času v ponovnem razmahu; najbolj mu je uspela v zbirki “Šotor v zatišju”. Ivan Čampa je napisal še nekaj povesti ter prevajal, njegov roman v verzih “Ivje se iskri” pa je ostal nedokončan.
6246 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Radenci so bili kot vas prvič omenjeni leta 1436 (torej pred 580-imi leti), zdravilno vodo pa je na njihovem območju po naključju odkril doktor Karl Friedrich Henn, ko je kot študent medicine in kemije leta 1833 s konjsko vprego potoval iz Radgone skozi Radence na dopust v Ljutomer. Zanimala ga je tamkajšnja búblja, kot so domačini pravili vrelcu na travniku ob vasi. Naredil je prve poskuse in ugotovil, da je voda zdravilna. Po koncu študija je sklenil, da jo bo predstavil mednarodni javnosti in zgradil zdravilišče. Imel je veliko težav in ko so na današnji dan pred 150-imi leti našli glavno žilo vrelca, je bil finančno in zdravstveno že čisto na koncu. Delo pa je teklo naprej in naslenje leto je iz vrtine pritekla čista radenska slatina. Leta 1877 je doktor Henn tam postavil Anin in Karlov dvor, pet let pozneje pa so Radenci dobili še kopališče.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 118-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Politični delavec in novinar STANISLAV VILHAR je bil v letih po prvi svetovni vojni dejaven v goriškem društvu Adrija, po sprejemu v komunistično partijo Italije pa je postal član njenega komiteja za Julijsko krajino in urejal ilegalni list Delo. Leta 1929 je zbežal v Jugoslavijo in iz Ljubljane organiziral ilegalne prehode čez italijansko – jugoslovansko mejo. Po zaporu in izgonu se je zatekel v Francijo in Belgijo, bil v mednarodni leninski šoli v Moskvi ter pozneje kot član Centralnega komiteja italijanske komunistične partije postal odgovoren za delo med Slovenci na Primorskem ter slovenskimi izseljenci v zahodni Evropi.
Sodeloval je pri nekaj časnikih ter se leta 1935 udeležil 7. kongresa Kominterne v Moskvi. V letih od 1937 do 39 je bil aktivist v italijanski brigadi v Španiji, leta 1942 pa se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Med mirovno konferenco leta 1946 je bil pri jugoslovanski ambasadi v Parizu pomočnik atašeja za tisk. Nato je delal na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, v letih od 1952 do 62 pa je bil zunanjepolitični urednik in komentator Radia Ljubljana. Za novinarsko delo je prejel Tomšičevo nagrado. Stanislav Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Kromberku.
—–
Pesnik in pisatelj IVAN ČAMPA se je rodil na današnji dan leta1914 v Nemški vasi na Blokah. Med drugo svetovno vojno je bil ustreljen kot aktivist Osvobodilne fronte. V njegovem pesništvu so vidni vplivi od nove romantike do realizma tridesetih let. Rad je uporabljal sonetno obliko, ki je bila v tistem času v ponovnem razmahu; najbolj mu je uspela v zbirki “Šotor v zatišju”. Ivan Čampa je napisal še nekaj povesti ter prevajal, njegov roman v verzih “Ivje se iskri” pa je ostal nedokončan.
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov