Italijanski slikar in arhitekt  ANDREA  POZZO  je zaslovel z iluzionistično poslikavo oboka jezuitske cerkve v Rimu, na prošnjo ljubljanskih operozov pa je leta 1700 narisal načrt za novo stolnico v Ljubljani. Njegov bolj ali manj shematični projekt moderne enoladijske cerkve z vencem kapel in kupolo nad križiščem so ob gradnji delno spremenili in prilagodili lokalni tradiciji. Ljubljansko stolnico so posvetili leta 1706, kupolo pa je dobila šele v 19. stoletju.

Sicer pa je Andrea Pozzo močno vplival na popularizacijo rimskega baroka v srednji Evropi in iz njegovih večkrat ponatisnjenih teoretičnih del so črpali tudi številni umetniki na Slovenskem. Po predlogah iz njegove knjige je med drugim narejen božji grob v Mekinjah, oltar v Velesovem in poslikani oltarni nastavek v šentjakobski cerkvi v Ljubljani. Slikar in arhitekt Andrea Pozzo se je rodil na današnji dan leta 1642 v Trentu v Italiji.

—–

Pisatelj, kritik in literarni zgodovinar FRAN VIDIC se je rodil na današnji dan leta 1872 v Preboldu pri Žalcu. Na Dunaju je diplomiral iz klasične filologije in zgodovine, nato pa leta 1898 doktoriral. Več kot 20 let je urejal slovensko izdajo državnega zakonika, sicer pa je do upokojitve delal na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Leposlovne in kritične spise je začel objavljati leta 1895. Sprva je sodeloval v polemikah o naturalizmu, pozneje pa se je približal moderni. Napisal je monografijo o Valentinu Vodniku ter razprave o protestantizmu, razsvetljenstvu, Kopitarju, Prešernu in drugih, tudi tujih pesnikih, ter prevajal slovensko literaturo v nemščino, med drugim tudi Prešernovo poezijo.

—–

Stiški opat  SIMON AŠIČ,  eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior.

Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih  v več kot 200.000 izvodih.

—–

Arhitekt  DUŠAN  SAMEC  je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo “Yugo paviljona” v Izmiru v Turčiji. Kmalu zatem je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu.

Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72-ih državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado “Yu design”, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset granitnih spomenikov padlim v narodnoosovobodilnem boju ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil na današnji dan leta 1925 v Lenartu v Slovenskih Goricah.