Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. 1515. leta je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Dramatik, pesnik in zgodovinar ANTON TOMAŽ LINHART se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti v Radovljici. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz samostana in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden izmed najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka.
Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je napisal prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
—–
Takoj po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je oživel tudi spomin na “Akademijo operozov – Akademijo delavnih” in s tem so se začela prizadevanja za ustanovitev akademije znanosti in umetnosti. Največ pobud je prišlo iz Slovenske matice. Leta 1921 je bilo ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, leta 1931 pa še Prirodoslovno društvo. V prizadevanjih za ustanovitev akademije je bilo pomembno, da sta se akciji pridružili tudi društvi Pravnik in Narodna galerija, štiri leta pozneje pa še Univerza v Ljubljani.
Ker pri oblasteh ni bilo posluha za ustanovitev takšne institucije, je bila akademija znanosti in umetnosti ustanovljena kot običajno znanstveno društvo. Njegov občni zbor je bil na današnji dan leta 1937, za predsednika društva pa so izvolili filozofa in teologa Aleša Ušeničnika. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pa je na podlagi uredbe vlade Kraljevine Jugoslavije začela kot ustanova delovati 11. avgusta leta 1938.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. 1515. leta je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Dramatik, pesnik in zgodovinar ANTON TOMAŽ LINHART se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti v Radovljici. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz samostana in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden izmed najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka.
Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je napisal prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
—–
Takoj po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je oživel tudi spomin na “Akademijo operozov – Akademijo delavnih” in s tem so se začela prizadevanja za ustanovitev akademije znanosti in umetnosti. Največ pobud je prišlo iz Slovenske matice. Leta 1921 je bilo ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, leta 1931 pa še Prirodoslovno društvo. V prizadevanjih za ustanovitev akademije je bilo pomembno, da sta se akciji pridružili tudi društvi Pravnik in Narodna galerija, štiri leta pozneje pa še Univerza v Ljubljani.
Ker pri oblasteh ni bilo posluha za ustanovitev takšne institucije, je bila akademija znanosti in umetnosti ustanovljena kot običajno znanstveno društvo. Njegov občni zbor je bil na današnji dan leta 1937, za predsednika društva pa so izvolili filozofa in teologa Aleša Ušeničnika. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pa je na podlagi uredbe vlade Kraljevine Jugoslavije začela kot ustanova delovati 11. avgusta leta 1938.
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov