Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ROGERIJ LJUBLJANSKI, s pravim imenom Mihael Krammer, je bil poleg kapucinskega sobrata Janeza Svetokriškega in jezuita Jerneja Basarja najznamenitejši slovenski baročni pridigar. Zanj je bilo značilno sicer vestno navajanje virov, ki pa so bili pogosto povzeti po različnih pridigarskih priročnikih ter strogo formalna zgodba retoričnega besedila. V začetku je bil vselej “zapopadnik” ali strnjen pregled v verzih z vodilno mislijo in temo; njegove verze in rimo literarni zgodovinarji ocenjujejo kot precej spretne. Nekateri deli pridig so prave anekdote ali celo novele, še posebej pomembne za prehod slovenske proze od nagovorne k pripovedni. Baročni pridigar Rogerij Ljubljanski se je rodil pred 350-imi leti v Ljubljani.
—–
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Mariboru rodil konstruktor ANTON OISTER. Sicer tapetnik po poklicu je okoli leta 1912 začel izdelovati padala. Med drugim je razvijal večji tip padala za reševanje celotnih posadk iz ponesrečenih balonov in posameznih padalcev iz letal. Med prvo svetovno vojno je registriral 12 patentov, povezanih predvsem z mehanizmom za hitro odpiranje padal. Leta 1915 je Anton Oister razvil padalo na izvlek s pomožnim padalom, vendar ga ni patentiral. Zato ta izum pripisujejo Američanu Irwinu.
—–
VITOMIL ZUPAN velja za enega izmed vsestranskih, izjemno plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil najprej interniran v Italiji, po vrnitvi v domovino pa se je priključil partizanom. Po vojni je bil v službi pri Radiu Ljubljana, leta 1947 je postal samostojni književnik, leto pozneje pa so ga na montiranem procesu obsodili na 10 let zapora.
Po vrnitvi iz zapora leta 1954 je doštudiral in diplomiral na gradbeni fakulteti ter se nato povsem posvetil pisateljevanju. Njegova zgodnja predvojna dela so natisnili šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V svojih modernističnih romanih je prikazoval problematične junake včerajšnjega sveta, sugestivno izpričeval svoje življenje in strindbergovsko predstavljal zakonsko življenje. Zaradi nekaterih svojih del je bil deležen ideološke kritike, češ, da je dekadent. Vitomil Zupan je pisal tudi drame, pesmi, radijske in televizijske igre, filmske scenarije ter eseje.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ROGERIJ LJUBLJANSKI, s pravim imenom Mihael Krammer, je bil poleg kapucinskega sobrata Janeza Svetokriškega in jezuita Jerneja Basarja najznamenitejši slovenski baročni pridigar. Zanj je bilo značilno sicer vestno navajanje virov, ki pa so bili pogosto povzeti po različnih pridigarskih priročnikih ter strogo formalna zgodba retoričnega besedila. V začetku je bil vselej “zapopadnik” ali strnjen pregled v verzih z vodilno mislijo in temo; njegove verze in rimo literarni zgodovinarji ocenjujejo kot precej spretne. Nekateri deli pridig so prave anekdote ali celo novele, še posebej pomembne za prehod slovenske proze od nagovorne k pripovedni. Baročni pridigar Rogerij Ljubljanski se je rodil pred 350-imi leti v Ljubljani.
—–
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Mariboru rodil konstruktor ANTON OISTER. Sicer tapetnik po poklicu je okoli leta 1912 začel izdelovati padala. Med drugim je razvijal večji tip padala za reševanje celotnih posadk iz ponesrečenih balonov in posameznih padalcev iz letal. Med prvo svetovno vojno je registriral 12 patentov, povezanih predvsem z mehanizmom za hitro odpiranje padal. Leta 1915 je Anton Oister razvil padalo na izvlek s pomožnim padalom, vendar ga ni patentiral. Zato ta izum pripisujejo Američanu Irwinu.
—–
VITOMIL ZUPAN velja za enega izmed vsestranskih, izjemno plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil najprej interniran v Italiji, po vrnitvi v domovino pa se je priključil partizanom. Po vojni je bil v službi pri Radiu Ljubljana, leta 1947 je postal samostojni književnik, leto pozneje pa so ga na montiranem procesu obsodili na 10 let zapora.
Po vrnitvi iz zapora leta 1954 je doštudiral in diplomiral na gradbeni fakulteti ter se nato povsem posvetil pisateljevanju. Njegova zgodnja predvojna dela so natisnili šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V svojih modernističnih romanih je prikazoval problematične junake včerajšnjega sveta, sugestivno izpričeval svoje življenje in strindbergovsko predstavljal zakonsko življenje. Zaradi nekaterih svojih del je bil deležen ideološke kritike, češ, da je dekadent. Vitomil Zupan je pisal tudi drame, pesmi, radijske in televizijske igre, filmske scenarije ter eseje.
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov