Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
Začetnik pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju botanike, VIKTOR PETKOVŠEK, se je rodil na današnji dan leta 1908 v Litiji. Po doktoratu na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1932 poučeval na srednjih šolah v Ljubljani in Mariboru. Po koncu vojne je postal predavatelj na agronomski fakulteti v Ljubljani, pozneje pa redni profesor za botaniko in fitocenologijo (to je preučevanje rastlinskih združb) na biotehniški fakulteti. Raziskoval je floro, vegetacijo in zgodovino botanike na Slovenskem ter objavil približno 90 znanstvenih in strokovnih člankov. Za svoje delo je Viktor Petkovšek prejel naše najvišje priznanje za dosežke s področja biotehničnih ved – Jesenkovo priznanje.
—–
Pravnik STOJAN PRETNAR, akademik in zaslužni profesor univerze v Ljubljani, je bil ugleden in v svetu priznan strokovnjak s področja industrijske in intelektualne lastnine.
Od leta 1950 pa do upokojitve leta 1979 je na pravni fakulteti v Ljubljani predaval gospodarsko pravo; vmes je bil štiri leta tudi direktor Zveznega zavoda za patente. Sodeloval je pri pripravi domačih zakonov in kot strokovnjak Organizacije združenih narodov tudi pri številnih zakonodajnih projektih tujih držav. Bibliografija profesorja Pretnarja poleg 12 knjig in učbenikov obsega še nekaj manj kot 300 naslovov znanstvenih razprav, referatov in recenzij, od katerih so bile mnoge objavljene v tujih strokovnih publikacijah. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Bovcu.
—–
Geofizik in seizmolog VLADIMIR RIBARIČ je leta 1986 doktoriral na priridoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. V letih od 1978 do 1994 je bil direktor Seizmološkega zavoda Republike Slovenije, nekaj let redni profesor za seizmometrijo na skopski univerzi ter jugoslovanski predstavnik v evropski seizmološki komisiji. Obnovil je opuščeno seizmološko službo v Sloveniji, izdelal zemljevid potresnih območij ter na podlagi dolgoletnega preučevanja sestavil “Katalog potresov”, ki zajema potrese na slovenskih tleh od leta 792 našega štetja do leta 1982.
Veliko je prispeval k posodobitvi seizmometričnih opazovanj, vzpostavil je mednarodne povezave ter sodeloval pri konstruiranju in izvedbi seizmoloških aparatur. Napisal je kakih petdeset znanstvenih razprav, deset knjig ter številne strokovne članke. Vladimir Ribarič, rodil se je na današnji dan leta 1928 v Mihovcih pri Veliki Nedelji, je bil tudi pomemben popularizator znanosti na področju naravoslovja, tehnike, astronavtike in vojaških tehniških ved.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
Začetnik pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju botanike, VIKTOR PETKOVŠEK, se je rodil na današnji dan leta 1908 v Litiji. Po doktoratu na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1932 poučeval na srednjih šolah v Ljubljani in Mariboru. Po koncu vojne je postal predavatelj na agronomski fakulteti v Ljubljani, pozneje pa redni profesor za botaniko in fitocenologijo (to je preučevanje rastlinskih združb) na biotehniški fakulteti. Raziskoval je floro, vegetacijo in zgodovino botanike na Slovenskem ter objavil približno 90 znanstvenih in strokovnih člankov. Za svoje delo je Viktor Petkovšek prejel naše najvišje priznanje za dosežke s področja biotehničnih ved – Jesenkovo priznanje.
—–
Pravnik STOJAN PRETNAR, akademik in zaslužni profesor univerze v Ljubljani, je bil ugleden in v svetu priznan strokovnjak s področja industrijske in intelektualne lastnine.
Od leta 1950 pa do upokojitve leta 1979 je na pravni fakulteti v Ljubljani predaval gospodarsko pravo; vmes je bil štiri leta tudi direktor Zveznega zavoda za patente. Sodeloval je pri pripravi domačih zakonov in kot strokovnjak Organizacije združenih narodov tudi pri številnih zakonodajnih projektih tujih držav. Bibliografija profesorja Pretnarja poleg 12 knjig in učbenikov obsega še nekaj manj kot 300 naslovov znanstvenih razprav, referatov in recenzij, od katerih so bile mnoge objavljene v tujih strokovnih publikacijah. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Bovcu.
—–
Geofizik in seizmolog VLADIMIR RIBARIČ je leta 1986 doktoriral na priridoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. V letih od 1978 do 1994 je bil direktor Seizmološkega zavoda Republike Slovenije, nekaj let redni profesor za seizmometrijo na skopski univerzi ter jugoslovanski predstavnik v evropski seizmološki komisiji. Obnovil je opuščeno seizmološko službo v Sloveniji, izdelal zemljevid potresnih območij ter na podlagi dolgoletnega preučevanja sestavil “Katalog potresov”, ki zajema potrese na slovenskih tleh od leta 792 našega štetja do leta 1982.
Veliko je prispeval k posodobitvi seizmometričnih opazovanj, vzpostavil je mednarodne povezave ter sodeloval pri konstruiranju in izvedbi seizmoloških aparatur. Napisal je kakih petdeset znanstvenih razprav, deset knjig ter številne strokovne članke. Vladimir Ribarič, rodil se je na današnji dan leta 1928 v Mihovcih pri Veliki Nedelji, je bil tudi pomemben popularizator znanosti na področju naravoslovja, tehnike, astronavtike in vojaških tehniških ved.
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov