Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Učitelj in pedagoški pisec FRANCE OSTANEK je bil šolsko in nacionolnozgodovinsko vsestransko razgledana osebnost. Po maturi je nekaj let poučeval, nato pa je postal referent za manjšinske šole na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal predvsem z vprašanjem manjšin in šolstva, od leta 1951 pa je kar četrt stoletja vodil Slovenski šolski muzej, ustanovo, ki jo je organizacijsko in konceptualno sam zasnoval. Za svoje delo je prejel Žagarjevo in Valvazorjevo nagrado. France Ostanek se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Učitelj in pedagoški pisec FRANCE OSTANEK je bil šolsko in nacionolnozgodovinsko vsestransko razgledana osebnost. Po maturi je nekaj let poučeval, nato pa je postal referent za manjšinske šole na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal predvsem z vprašanjem manjšin in šolstva, od leta 1951 pa je kar četrt stoletja vodil Slovenski šolski muzej, ustanovo, ki jo je organizacijsko in konceptualno sam zasnoval. Za svoje delo je prejel Žagarjevo in Valvazorjevo nagrado. France Ostanek se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov