Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Učitelj in pedagoški pisec FRANCE OSTANEK je bil šolsko in nacionolnozgodovinsko vsestransko razgledana osebnost. Po maturi je nekaj let poučeval, nato pa je postal referent za manjšinske šole na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal predvsem z vprašanjem manjšin in šolstva, od leta 1951 pa je kar četrt stoletja vodil Slovenski šolski muzej, ustanovo, ki jo je organizacijsko in konceptualno sam zasnoval. Za svoje delo je prejel Žagarjevo in Valvazorjevo nagrado. France Ostanek se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Učitelj in pedagoški pisec FRANCE OSTANEK je bil šolsko in nacionolnozgodovinsko vsestransko razgledana osebnost. Po maturi je nekaj let poučeval, nato pa je postal referent za manjšinske šole na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal predvsem z vprašanjem manjšin in šolstva, od leta 1951 pa je kar četrt stoletja vodil Slovenski šolski muzej, ustanovo, ki jo je organizacijsko in konceptualno sam zasnoval. Za svoje delo je prejel Žagarjevo in Valvazorjevo nagrado. France Ostanek se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Neveljaven email naslov