Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

27.02.2017


Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

27.02.2017


Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.


21.02.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.02.2022

Na današnji dan 20. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.02.2022

Na današnji dan 19. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.02.2022

Na današnji dan, 18. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.02.2022

Na današnji dan 17. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.02.2022

Na današnji dan 16. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.02.2022

Na današnji dan 15. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.02.2022

Na današnji dan 14. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.02.2022

Na današnji dan, 13. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.02.2022

Na današnji dan 12. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.02.2022

Na današnji dan 11. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.02.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.02.2022

Na današnji dan 9. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.02.2022

Na današnji dan 8. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.02.2022

Na današnji dan 12.05

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.02.2022

Na današnji dan 6. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.02.2022

Na današnji dan 5. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.02.2022

Na današnji dan 4. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.02.2022

Na današnji dan, 3. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.02.2022

Na današnji dan 2. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 51 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov