Na današnji dan pred 200 leti se je na Saškem rodil tiskar in založnik FEDOR BAMBERG. Najprej je bil knjigoveški delavec pri znanem ljubljanskem tiskarju Ignacu KleinmayrJu, leta 1846 pa je postal solastnik tega podjetja. Tiskarno je opremil s sodobnimi stroji za hitrejše tiskanje časnikov in tiskovin. Izdajal je nemško uradno glasilo “Laibacher Zeitung” in njegovo domoznanstveno prilogo “Blätter aus Krain”.
—–
Pred obdobjem množičnega odhajanja Slovencev v Združene države Amerike je v zadnjem desetletju 19. stoletja del Primorske, Notranjske, Dolenjske pa tudi Štajerske zajela tako imenovana “brazilijanska mrzlica”. V tej južnoameriški deželi se je namreč po odpravi suženjstva pokazala potreba po kmečki delovni sili za obdelovanje plantaž kave in sladkornega trsa ter za drvarjenje v brezmejnih gozdovih. Krožile so zgodbe, da se tam cedita med in mleko, da je zlata na stote, da tam več pšenice poteptajo kot pri nas iz nje kruha spekó in da pobirajo diamante kar po cestah. A ni bilo tako, saj so iz Brazilije prihajala pretresljiva pisma izseljencev, ki so jih slovenski časniki radi objavljali v svarilo pred odhodom v to državo.
“Hudo mi je pri srcu, ko se spomnim svoje domovine. Kolik razloček! Tu je od Boga in dobrega sveta zapuščena dežela, kamor so menda najprej roparje pošiljali … Nas je tukaj nad deset Kranjcev; vsi bi se radi vrnili domov, ko bi le mogli, a nimamo za vožnjo. Pošljite mi vsaj sto goldinarjev, da morem od tukaj! Nikomur ne želim tacega življenja in vsacega svarim, naj ne hodi v daljno Brazilijo!”
Na današnji dan leta 1893 je bilo v časniku “Slovenec” objavljeno tudi “Svarilo” deželne vlade Kranjske, naj ljudje ne verjamejo praznim in varljivim obljubam izselitvenih agentov in naj si raje v domovini služijo kruh, kot pa da se prevarani ”pogreznejo v največjo bedo”.
—–
Scenograf SVETA JOVANOVIĆ je na tehniški fakulteti v Ljubljani študiral arhitekturo, leta 1953 pa se je povsem posvetil scenografiji. Najprej je delal v Prešernovem gledališču v Kranju in v Slovenskem narodnem gledališču v Celju, nato pa v Mestnem gledališču ljubljanskem in v ljubljanski Drami – tam je bil vrsto let tudi pomočnik direktorja – ter na Televiziji Ljubljana.
Njegove scenografske zamisli v gledališčih in na televiziji odlikujejo obvladovanje prostora, stilizacija, barvna ubranost in domiselna uporaba materialov. Za svoje delo je dobil vrsto nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, dve Sterijevi in tri Borštnikove nagrade ter sarajevski lovorjev venec. Sveta Jovanović se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Banatskem Aranđelovu v Srbiji.
—–
Slikar samouk JOŽE TISNIKAR se je rodil na današnji dan leta 1928 v Slovenj Gradcu. Slikati je začel, ko je bil obdukcijski pomočnik v slovenjgraški bolnišnici. Z ekspresivno deformacijo figuralnih oblik in s temnimi modro-zelenimi barvami v tehniki oljne tempere je ustvaril vrsto monumentalno pretehtanih slik z motivi iz prosekture (razteleševalnice) z značilnim simbolnim sporočilom. Po upokojitvi leta 1983 je motiviko razširil ter smrtno grozo omilil v meditativnost. Po pretresljivi izrazni moči, motiviki in skoraj ljudski preprostosti je bil Tisnikar v slovenskem slikarstvu in tudi širše izjemen ustvarjalec.