Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi Valvazor, ki je prišel v naše kraje, je bil JANEZ KRSTNIK VALVAZOR. Baptista Vavisor, kakor so njegovo ime takrat zapisali v zapisnik mestnega sveta, je postal ljubljanski meščan na današnji dan pred 470-imi leti. Bil je uspešen trgovec in je leta 1554 je zakupil deželnoknežje gospostvo Laško na Spodnjem Štajerskem, enega največjih v naših deželah. Pozneje je pridobil še nekaj gradov in posestev na Kranjskem, Šrajbarski turn pri Krškem, kjer je najraje prebival in Medijo pri Zagorju, ki je pozneje postala rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvazorja. Prevzel je tudi izredno donosno deželno službo vrhovnega proviantnega mojstra, to je glavnega preskrbovalca slavonskega, hrvaškega in morskega dela Vojne krajine z živili. Medse so ga sprejeli tudi kranjski deželni stanovi, leta 1571 pa je Janez Krstnik Valvazor postal celo član deželnega odbora.
—–
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala ta še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan pred 160-imi leti v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je okoli 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in
Elizabeto!”
Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.
—–
Slikar in grafik GREGOR PERUŠEK se je leta 1906 izselil v Združene države Amerike. V Novem svetu se je preživljal s priložnostnimi deli, v prostem času pa kot samouk risal in slikal. Pozneje se je popolnoma posvetil slikarstvu in začel aktivno delovati med tamkajšnjimi Slovenci. Leta 1931 je v Clevelandu ustanovil “Jugoslovansko šolo moderne umetnosti” in jo nato vodil vse do smrti. Slikal je krajine, portrete in tihožitja, kot grafik pa je delal v linorezu in lesorezu. Uvrščajo ga med pomembne ameriške ekspresioniste, pod vplivom umetnosti Indijancev, ki jih je vsako leto obiskoval, pa se je približal tudi simbolizmu in abstraktnemu slikarstvu. Gregor Perušek se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Jelôvcu pri Ribnici.
—–
Operni pevec ROBERT PRIMOŽIČ – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in pretanjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi Valvazor, ki je prišel v naše kraje, je bil JANEZ KRSTNIK VALVAZOR. Baptista Vavisor, kakor so njegovo ime takrat zapisali v zapisnik mestnega sveta, je postal ljubljanski meščan na današnji dan pred 470-imi leti. Bil je uspešen trgovec in je leta 1554 je zakupil deželnoknežje gospostvo Laško na Spodnjem Štajerskem, enega največjih v naših deželah. Pozneje je pridobil še nekaj gradov in posestev na Kranjskem, Šrajbarski turn pri Krškem, kjer je najraje prebival in Medijo pri Zagorju, ki je pozneje postala rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvazorja. Prevzel je tudi izredno donosno deželno službo vrhovnega proviantnega mojstra, to je glavnega preskrbovalca slavonskega, hrvaškega in morskega dela Vojne krajine z živili. Medse so ga sprejeli tudi kranjski deželni stanovi, leta 1571 pa je Janez Krstnik Valvazor postal celo član deželnega odbora.
—–
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala ta še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan pred 160-imi leti v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je okoli 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in
Elizabeto!”
Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.
—–
Slikar in grafik GREGOR PERUŠEK se je leta 1906 izselil v Združene države Amerike. V Novem svetu se je preživljal s priložnostnimi deli, v prostem času pa kot samouk risal in slikal. Pozneje se je popolnoma posvetil slikarstvu in začel aktivno delovati med tamkajšnjimi Slovenci. Leta 1931 je v Clevelandu ustanovil “Jugoslovansko šolo moderne umetnosti” in jo nato vodil vse do smrti. Slikal je krajine, portrete in tihožitja, kot grafik pa je delal v linorezu in lesorezu. Uvrščajo ga med pomembne ameriške ekspresioniste, pod vplivom umetnosti Indijancev, ki jih je vsako leto obiskoval, pa se je približal tudi simbolizmu in abstraktnemu slikarstvu. Gregor Perušek se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Jelôvcu pri Ribnici.
—–
Operni pevec ROBERT PRIMOŽIČ – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in pretanjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov