Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.05.2017


Gledališki igralec, režiser in dramatik FRAN LIPAH je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine, po prvi svetovni vojni, med katerio je bil vseskozi na fronti, pa je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost ter 1921. leta postal član ljubljanske Drame.
Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
—–
Prvi večji projekt arhitekta VLADIMIRJA ŠUBICA je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.
To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijanu, ki ga je imenoval za mehiškega cesarja, pomagal ohranjati prestol z vojaki prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki
so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime »«Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila ime »Meksika«.
Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 84-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Trstu rodila pesnica MIJA MIJOT. Ker zaradi revščine ni mogla študirati, se je zaposlila kot prodajalka, šivilja in pozneje kot hišna pomočnica, vendar se je veliko samoizobraževala. Po drugi svetovni vojni je sodelovala pri obnovi kulturnega življenja v Svetem Ivanu pri Trstu. Že v šolskih letih je pisala v tržaškem svetoívanskem narečju, objavljati pa je začela po vojni v Primorskem dnevniku, Zalivu in v radijskih oddajah v Trstu in Kopru. Izdalan je pesniško zbirko »Souze jn smeh«, napisala narečno enodejanko »Slika iz življenja svetoívanskih manderjerjev« ter radijsko igro »Na božjo pot«.
—–
Švedski botanik, zdravnik in zoolog CARL LINNÉ je ustanovil švedsko akademijo znanosti in prirodoslovni muzej in bil njun prvi predsednik. Postavil je temelje botanične in znanstvene nomenklature ter uvedel dvojno poimenovanje v botaniki in zoologiji. V svojem najpomembnejšem delu »Naravni sistem« je utemeljil sistem razvrščanja živih bitij. Švedski naravoslovec Carl Linné se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.05.2017


Gledališki igralec, režiser in dramatik FRAN LIPAH je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine, po prvi svetovni vojni, med katerio je bil vseskozi na fronti, pa je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost ter 1921. leta postal član ljubljanske Drame.
Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
—–
Prvi večji projekt arhitekta VLADIMIRJA ŠUBICA je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.
To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijanu, ki ga je imenoval za mehiškega cesarja, pomagal ohranjati prestol z vojaki prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki
so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime »«Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila ime »Meksika«.
Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 84-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Trstu rodila pesnica MIJA MIJOT. Ker zaradi revščine ni mogla študirati, se je zaposlila kot prodajalka, šivilja in pozneje kot hišna pomočnica, vendar se je veliko samoizobraževala. Po drugi svetovni vojni je sodelovala pri obnovi kulturnega življenja v Svetem Ivanu pri Trstu. Že v šolskih letih je pisala v tržaškem svetoívanskem narečju, objavljati pa je začela po vojni v Primorskem dnevniku, Zalivu in v radijskih oddajah v Trstu in Kopru. Izdalan je pesniško zbirko »Souze jn smeh«, napisala narečno enodejanko »Slika iz življenja svetoívanskih manderjerjev« ter radijsko igro »Na božjo pot«.
—–
Švedski botanik, zdravnik in zoolog CARL LINNÉ je ustanovil švedsko akademijo znanosti in prirodoslovni muzej in bil njun prvi predsednik. Postavil je temelje botanične in znanstvene nomenklature ter uvedel dvojno poimenovanje v botaniki in zoologiji. V svojem najpomembnejšem delu »Naravni sistem« je utemeljil sistem razvrščanja živih bitij. Švedski naravoslovec Carl Linné se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti.


31.01.2022

Na današnji dan 31. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.01.2022

Na današnji dan 30. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.01.2022

Na današnji dan 29. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.01.2022

Na današnji dan 28. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.01.2022

Na današnji dan, 27. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.01.2022

Na današnji dan 26. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.01.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.01.2022

Na današnji dan 24. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.01.2022

Na današnji dan 23. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.01.2022

Na današnji dan 22. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.01.2022

Na današnji dan, 21. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.01.2022

Na današnji dan 20. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.01.2022

Na današnji dan, 19. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.01.2022

Na današnji dan 18. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.01.2022

Na današnji dan 17. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.01.2022

Na današnji dan 16. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.01.2022

Na današnji dan 15.januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.01.2022

Na današnji dan 14. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.01.2022

Na današnji dan, 13. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.01.2022

Na današnji dan 12. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 52 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov