Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov