Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov