Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik JANEZ KOPAČ je po maturi na gimnaziji v Ljubljani na Dunaju študiral pravo in leta 1822 promoviral. Rimsko, cerkveno in civilno pravo je pozneje predaval v Innsbrucku in od leta 1850 na graški univerzi; tam je bil tudi dvakrat dekan pravne fakultete in enkrat rektor. Ko so leta 1849 pravne študije v Ljubljani ukinili in predavanja v slovenščini prenesli v Gradec, je kazensko procesno pravo začel v slovenščini predavati prav profesor Kopač. Sicer ni veliko objavljal (tudi zaradi poostrene cenzure ne), vendar njegovi številni zelo skrbno sestavljeni rokopisi govore o njegovi široki znanstveni izobrazbi. Poglobljeno se je ukvarjal predvsem z rimskim in cerkvenim pravom. Janez Kopač se je rodil na današnji dan leta 1793 v kraju Klanec pri Škofljici.
——
Angleški fiziolog in učitelj govora gluhih Alexander Graham Bell je leta 1876 v Bostonu patentiral telefon. Ta še ni imel vira električne energije, temveč magnetni mikrofon. Prvi poskus s to epohalno iznajdbo na področju komunikacij pa so v Ljubljani opravili na današnji dan pred 140-imi leti. Telefon je kupilo ravnateljstvo višje realke in preizkusili so ga v pisarni deželnega predsednika.
Prvo, 140 metrov dolgo telefonsko zvezo, pa je med svojim uradom v vili nad Karlovško cesto in tovarno dal napeljati podjetnik Albert Samassa. Naprava je delovala brezhibno, in tako so naslednje leto v Ljubljani napeljali še “požarno-gasilsko” telefonsko linijo, ki naj bi omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob požarih. Leta 1897 je prestolnica Kranjske po dolgotrajnih prizadevanjih končno dočakala napeljavo državnega telefonskega omrežja in vključitev v medkrajevni telefonski promet med Dunajem in Trstom.
—–
Zgodovinar TONE FERENC se je rodil pred 90-imi leti v Veržeju. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.
Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivistično delo.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik JANEZ KOPAČ je po maturi na gimnaziji v Ljubljani na Dunaju študiral pravo in leta 1822 promoviral. Rimsko, cerkveno in civilno pravo je pozneje predaval v Innsbrucku in od leta 1850 na graški univerzi; tam je bil tudi dvakrat dekan pravne fakultete in enkrat rektor. Ko so leta 1849 pravne študije v Ljubljani ukinili in predavanja v slovenščini prenesli v Gradec, je kazensko procesno pravo začel v slovenščini predavati prav profesor Kopač. Sicer ni veliko objavljal (tudi zaradi poostrene cenzure ne), vendar njegovi številni zelo skrbno sestavljeni rokopisi govore o njegovi široki znanstveni izobrazbi. Poglobljeno se je ukvarjal predvsem z rimskim in cerkvenim pravom. Janez Kopač se je rodil na današnji dan leta 1793 v kraju Klanec pri Škofljici.
——
Angleški fiziolog in učitelj govora gluhih Alexander Graham Bell je leta 1876 v Bostonu patentiral telefon. Ta še ni imel vira električne energije, temveč magnetni mikrofon. Prvi poskus s to epohalno iznajdbo na področju komunikacij pa so v Ljubljani opravili na današnji dan pred 140-imi leti. Telefon je kupilo ravnateljstvo višje realke in preizkusili so ga v pisarni deželnega predsednika.
Prvo, 140 metrov dolgo telefonsko zvezo, pa je med svojim uradom v vili nad Karlovško cesto in tovarno dal napeljati podjetnik Albert Samassa. Naprava je delovala brezhibno, in tako so naslednje leto v Ljubljani napeljali še “požarno-gasilsko” telefonsko linijo, ki naj bi omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob požarih. Leta 1897 je prestolnica Kranjske po dolgotrajnih prizadevanjih končno dočakala napeljavo državnega telefonskega omrežja in vključitev v medkrajevni telefonski promet med Dunajem in Trstom.
—–
Zgodovinar TONE FERENC se je rodil pred 90-imi leti v Veržeju. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.
Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivistično delo.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Neveljaven email naslov