Jožefinske reforme so v avstrijskem javnem skrbstvu pomenile tudi napredek v skrbi za revne in pomoči potrebne. Po vsej monarhiji so začeli ustanavljati tako imenovane ubožne inštitute, ki so pomagali revežem. Poglavitni  vir prihodkov zanje so bile “púšice” oziroma darovanje vernikov pri cerkvenih obredih, volila in  darovi.

V Ljubljani so leta 1820 ustanovili centralno ustanovo, vodstvo tega ubožnega inštituta, ki ga je imenovala posebna komisija, pa je začelo delovati na današnji dan istega leta. Inštitut je določil tudi tako imenovane “ubožne očete”, ki so delovali na natanko določenem območju in so bili nekakšen vezni člen med inštitutom in reveži. Ljubljana s predmestji je bila razdeljena na devet okrajev, za katere sta skrbela po en član komisije in določeno število ubožnih očetov.

——

Bibliotekar KONRAD STEFAN je pred podiranjem licejske stavbe na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bila močno poškodovana v potresu leta 1895, leta 1902 poskrbel za izselitev in začasno deponiranje knjižničnega gradiva. Pozneje je vodil preselitev knjižnice v novo gimnazijsko poslopje na Poljanah, preurejena postavitev knjižničnega fonda pa je bila začetek poznejše celostne uvedbe sistema tekočih signaturnih številk. Konrad Stefan – rodil se je na današnji dan leta 1854 na Moravskem – je sestavil prvi zgodovinski pregled razvoja nekdanje ljubljanske licejske in najstarejše študijske knjižnice na Slovenskem.

——

Baletna umetnica LIDIJA  WISIAK je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi svoj prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Operi Comique v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Izjemno bogato baletno znanje, ki si ga je bila pridobila na tujih baletnih odrih, je posredovala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Lidija Wisiak se je rodila na današnji dan leta 1906 v Linzu v Avstriji.

—–

Novinar, prevajalec in pesnik  JOŽE  ŠMIT  se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.

Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Kátula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.