Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj ANGELIK HRIBAR se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.
—–
Politik MARCEL ŽORGA je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar športa DRAGO STEPIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu. 1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.
Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Zgodovinar športa Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj ANGELIK HRIBAR se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.
—–
Politik MARCEL ŽORGA je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar športa DRAGO STEPIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu. 1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.
Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Zgodovinar športa Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov