Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj ANGELIK HRIBAR se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.
—–
Politik MARCEL ŽORGA je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar športa DRAGO STEPIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu. 1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.
Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Zgodovinar športa Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
6273 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj ANGELIK HRIBAR se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.
—–
Politik MARCEL ŽORGA je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar športa DRAGO STEPIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu. 1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.
Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Zgodovinar športa Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Neveljaven email naslov