Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan leta 1856 v Novem mestu.
—–
JOŽE ŠLANDER je leta 1927 diplomiral na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter se posvetil varstvu gozdov. Po drugi svetovni vojni je bil izredni profesor na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, kjer je organiziral katedro za varstvo gozdov in ustvaril bogato entomološko (žužkoslovsko) zbirko. Med drugim je zagovarjal zimsko hranjenje divjadi in oblikovanje gozdnih jas zanje ter spodbudil akcijo za zaščito ptic kot naravnih sovražnikov gozdnih škodljivcev. Jože Šlander se je rodil na današnji dan leta 1894 v Gornjem gradu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Čatežu ob Savi.
—–
Gledališki in filmski igralec STANE POTOKAR je po maturi na ptujski gimnaziji nekaj semestrov študiral pravo, nato je kot uradnik služboval v različnih slovenskih mestih in hkrati nastopal na amaterskih odrih. Leta 1947 je začel nastopati v ljubljanski Drami, kjer je v razmeroma kratki poklicni karieri upodobil več značilnih dramskih in komedijskih likov ter pokazal velik dar zlasti za oblikovanje realističnih vlog. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je nastopil v kar sedmih filmih, odlična pa je bila njegova upodobitev malobesednega, a ostro profiliranega lika v Čapovem filmu “Trenutki odločitve” leta 1955. Veliko je sodeloval tudi v radijskih ter v prvih televizijskih igrah. Stane Potokar se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan leta 1856 v Novem mestu.
—–
JOŽE ŠLANDER je leta 1927 diplomiral na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter se posvetil varstvu gozdov. Po drugi svetovni vojni je bil izredni profesor na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, kjer je organiziral katedro za varstvo gozdov in ustvaril bogato entomološko (žužkoslovsko) zbirko. Med drugim je zagovarjal zimsko hranjenje divjadi in oblikovanje gozdnih jas zanje ter spodbudil akcijo za zaščito ptic kot naravnih sovražnikov gozdnih škodljivcev. Jože Šlander se je rodil na današnji dan leta 1894 v Gornjem gradu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Čatežu ob Savi.
—–
Gledališki in filmski igralec STANE POTOKAR je po maturi na ptujski gimnaziji nekaj semestrov študiral pravo, nato je kot uradnik služboval v različnih slovenskih mestih in hkrati nastopal na amaterskih odrih. Leta 1947 je začel nastopati v ljubljanski Drami, kjer je v razmeroma kratki poklicni karieri upodobil več značilnih dramskih in komedijskih likov ter pokazal velik dar zlasti za oblikovanje realističnih vlog. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je nastopil v kar sedmih filmih, odlična pa je bila njegova upodobitev malobesednega, a ostro profiliranega lika v Čapovem filmu “Trenutki odločitve” leta 1955. Veliko je sodeloval tudi v radijskih ter v prvih televizijskih igrah. Stane Potokar se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov