Teo Collori, po izobrazbi jazzovski kitarist, je močan glasbeni navdih dobil v glasbi , ki jo je francoski kitarist romskih korenin Django Reinhardt ustvarjal v tridesetih letih prejšnjega stoletja. To je nesporni kralj gipsy swinga ali manouche jazza, kot ga imenujejo v Franciji. Teo Collori je svoje avtorske skladbe leta 2015 izdal na plošči Hot Club Piran kot projekt Momento Cigano; v Prvo vrsto pa prihaja tik pred izidom nove plošče s skupino izvrstnih, akademsko izobraženih glasbenikov: Matija Krečič -violina, Matej Kužel - klarinet, Jan Gregorka -bas, Metod Banko -kitara. Bomo slišali katero od novih skladb? Preverite na Prvem ali na Facebooku!

Na severni Zemljini polobli je pomlad letni čas med pomladanskim enakonočjem ali ekvinokcijem in poletnim solsticijem. Astronomsko nastopi  takrat, ko Sonce na svoji navidezni poti med zvezdami doseže nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga, vsak po dvanajst ur. Zaradi nepopolne usklajenosti uradnega koledarja z astronomskim dogajanjem se pomlad ne začne vsako leto ob istem času oziroma na isti dan v mesecu marcu.

Letos, na primer, se bo  koledarska pomlad začela že danes ob 16. uri in 15 minut in ne šele 21 marca, kot se to zgodi največkrat. Končala se bo 21. junija nekaj minut čez deseto dopoldne.

—–

JOSIP  GODINA, eden izmed prvih slovenskih časnikarskih poročevalcev s Tržaškega, je v slovensko javno življenje stopil z izdajo Koledarčka za leto 1853 in drobno publikacijo o cesarju Francu Jožefu. Napisal je tudi obsežno zgodovino Trsta; sicer nekritično, vendar pomembno, saj je v njej kot prvi Slovenec polemiziral z italijanskimi zgodovinarji.  Josip Godina se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Trstu.

—–

Zdravnik  DRAGO  ŠVAJGER  je diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Leta 1928 je začel delati v Šlajmerjevem domu v Ljubljani, hkrati pa je imel zasebno ordinacijo za bolezni ušes, nosu in grla. Po drugi svetovni vojni je med drugim vodil poliklinično službo pri kliničnih bolnišnicah v Ljubljani. Bil je eden izmed ustanoviteljev slovenske otorinolaringologije (veje medicine, ki se ukvarja z boleznimi žrela, grla, nosu ter obnosnih votlin in žlez) ter je v stroki uveljavljal slovensko strokovno izrazoslovje. Drago Švajger se je rodil na današnji dan leta 1898 v Črnomlju.

—–

PRIMOŽA  RAMOVŠA  uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.

V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

DUŠAN  PIRJEVEC, zgodovinar, teoretik in publicist, se je med študijem razvil v literarnega znanstvenika empirično-historične smeri in se odmikal od revolucionarne ideologije. Raziskoval je slovensko moderno in njene zveze s svetovno književnostjo. V javnosti so močno odmevale njegove kritike in polemike, še zlasti polemiki z Dobrico Čosićem o narodnostnem vprašanju in s sodelavci revije Perspektive o njihovi idejni in kulturni usmeritvi. Ž:  Razvil je tezo o zavrtem gibanju slovenskega naroda ter jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature. S svojimi pogledi je imel velik vpliv na mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, zastopniki vladajoče ideologije in del tradicionalno usmerjene humanistične inteligence pa so ga ostro zavračali. Dušan Pirjevec se je rodil na današnji dan leta 1921 v Solkanu.