Nemški viteški pesnik  ULRICH  LICHTENSTEINSKI  se je rodil okoli leta 1200 na gradu Lichtenstein v bližini Judenburga na avstrijskem Štajerskem. Znan je predvsem kot pisec dveh viteških epov, za slovensko zgodovino pa je pomemben prvi – »Frauendienst« (»Služba ženski«) iz leta 1255. Pesnitev v   osemvrstičnih kiticah pripoveduje o avtorjevem popotovanju od Benetk do Češke.

Ko je prišel do koroške meje, ga je ob prihodu v Ziljsko dolino koroški vojvoda Bernhard Spanheimski pozdravil s slovenskim pozdravom »Buge waz primi, gralva Venus!« – (»Bog vas sprejmi, kraljeva Venus!«). To dokazuje, da je slovenščina takrat na Koroškem imela vlogo deželnega jezika. To delo Ulricha Lichtensteinskega je znamenit in v nekaterih pogledih zanesljiv kulturnozgodovinski dokument.    

—–

Zdravnik in predhodnik mikrobiologije  MARKO  ANTON  PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji  bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa  Francoz  Louis  Pasteur  in  Nemec

Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan leta 1705 v Solkanu.

—–

Vse do druge polovice 19. stoletja dela srednješolskih profesorjev niso obravnavali kot poklic, za katerega bi se lahko šolali, ampak le kot zaposlitev brez jasno določenih zahtev po izobrazbi. Reforma šolstva in zakon o usposabljanju in nameščanju učnih moči, sprejet na današnji dan leta 1849, pa so zahtevali ustanovitev učnih zavodov, na katerih bi se šolali profesorski kandidati.

To nalogo so prevzele filozofske fakultete. Študentje so predavanja poslušali le leto dni, preostala tri pa so namenili usposabljanju na seminarjih in pedagoški praksi. Študij ni bil preveč množičen; poleti leta 1851 je v filološko-zgodovinskem seminarju na filozofski fakulteti dunajske univerze študiralo le 40 pripravnikov iz različnih dežel, med njimi pa kar sedem Slovencev. Strokovni izpit za srednješolskega profesorja je bil pisni in ustni, kandidat pa je dobil spričevalo z nazivom »redni učitelj«. Kdor se je lahko pohvalil s tem naslovom, je pripadal akademski eliti takratne meščanske družbe.

——

Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.

Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje.  Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana.  V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.