Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1869 so v Avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.
V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
—–
SREČKO GROM je bil planinec, umetniški fotograf, jamar, predvsem pa amaterski botanik, strokovnjak za mahove. Rodil se je na današnji dan leta 1887 v Trstu. Svoja dognanja o mahovih je objavljal v številih domačih in tujih strokovnih časopisih. Obsežna briološka zbirka Srečka Groma je bila pomemben vir za nadaljnje raziskave o mahovih v Sloveniji.
—–
Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko Varšavski pakt, so na današnji dan leta 1955 v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu kmalu zbudilo odpor.
Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za “neobstoječega”.
—–
Na današnji dan leta 1950 so v Ljubljani ustanovili Društvo slovenskih filmskih delavcev – združenje režiserjev, scenaristov, kostumografov, organizatorjev, igralcev in filmskih kritikov. Prvi predsednik društva je bil režiser France Štiglic, podpredsednik snemalec Ivan Marinček, sekretar pa režiser Jože Gale. Društvo je leta 1973 ustanovilo “Badjurovo nagrado” za najboljše filmske dosežke in zasnovalo filmski muzej. Ta se je z gledališkim združil v Slovenski gledališki in filmski muzej.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1869 so v Avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.
V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
—–
SREČKO GROM je bil planinec, umetniški fotograf, jamar, predvsem pa amaterski botanik, strokovnjak za mahove. Rodil se je na današnji dan leta 1887 v Trstu. Svoja dognanja o mahovih je objavljal v številih domačih in tujih strokovnih časopisih. Obsežna briološka zbirka Srečka Groma je bila pomemben vir za nadaljnje raziskave o mahovih v Sloveniji.
—–
Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko Varšavski pakt, so na današnji dan leta 1955 v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu kmalu zbudilo odpor.
Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za “neobstoječega”.
—–
Na današnji dan leta 1950 so v Ljubljani ustanovili Društvo slovenskih filmskih delavcev – združenje režiserjev, scenaristov, kostumografov, organizatorjev, igralcev in filmskih kritikov. Prvi predsednik društva je bil režiser France Štiglic, podpredsednik snemalec Ivan Marinček, sekretar pa režiser Jože Gale. Društvo je leta 1973 ustanovilo “Badjurovo nagrado” za najboljše filmske dosežke in zasnovalo filmski muzej. Ta se je z gledališkim združil v Slovenski gledališki in filmski muzej.
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Neveljaven email naslov