Na današnji dan leta 1869 so v Avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.

V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču  za  stavbo  realke  ob  današnji  Vegovi  ulici  v  Ljubljani.  Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.

—–

SREČKO GROM je bil planinec, umetniški fotograf, jamar, predvsem pa amaterski botanik, strokovnjak za mahove. Rodil se je na današnji dan leta 1887 v Trstu. Svoja dognanja o mahovih je objavljal v številih domačih in tujih strokovnih časopisih. Obsežna briološka zbirka Srečka Groma je bila pomemben vir za nadaljnje raziskave o mahovih v Sloveniji.

—–

Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko  Varšavski  pakt, so na današnji dan leta  1955 v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu  kmalu zbudilo odpor.

Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale  demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za  “neobstoječega”.

—–

Na današnji dan leta 1950 so v Ljubljani ustanovili Društvo slovenskih filmskih delavcev – združenje režiserjev, scenaristov, kostumografov, organizatorjev, igralcev in filmskih kritikov. Prvi predsednik društva je bil režiser France Štiglic, podpredsednik snemalec Ivan Marinček, sekretar pa režiser Jože Gale. Društvo je leta 1973 ustanovilo “Badjurovo nagrado” za najboljše filmske dosežke in zasnovalo filmski muzej. Ta se je z gledališkim združil v Slovenski gledališki in filmski muzej.