10. aprila leta 1011 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan istega leta (torej pred 1007-imi leti) pa je  prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o katere velikosti sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.

Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenške zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. In 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.

Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena,  predvsem  turistični  objekt  z  okoli 500.000  obiskovalci  na leto,  prenovljena muzejska razstava in različne prireditve  pa poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.

—–

Leta 1577 ali 1578 se je v Ljubljani rodil filozof in zdravnik  DAVID  VERBEC. Magisterij iz filozofije je opravil v Tübingenu, iz medicine pa je promoviral  leta 1600 v Baslu. Služboval je v več nemških mestih,preučeval razloge za nastanek in širjenje kuge ter opisal njeno simptomatsko klinično sliko in zdravljenje. Leta 1618 je David Verbec zavrnil povabilo kranjskih deželnih stanov, naj pride delovat v rojstno Ljubljano. Po smrti je njegovo premoženje z obsežno knjižnico prešlo v last dediča Janeza Krstnika Verbca, deželnega fizika v Ljubljani.

—–

Nabožni pisec  JANEZ  ČANDEK  se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori. Leta 1600 je postal jezuit in v ljubljanskem jezuitskem kolegiju poučeval gramatiko in sintakso. Pozneje je sodeloval pri priredbi slovenskega lekcionarja, ki ga je škof Tomaž Hren izdal v Gradcu z naslovom »Evangelia inu listovi« in s prevodom »Malega katekizma«. V njem je objavil pesem »Božjim inu Svete katoliške krščanske matere cerkve  pokornim otročičom«, za katero ni ugotovljeno ali je besedilo izvirno ali prevedeno. V jeziku in pisavi se je Janez Čandek naslonil na protestantsko izročilo, le germanizme je pogosto zamenjal z domačimi izrazi.

—–

Na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so na današnji dan leta 1992 slovesno sprejeli samostojno Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico svetovne organizacije.  Ob tej priložnosti je predstavnike držav članic v slovenščini nagovoril predsednik Slovenije Milan Kučan, pred zgradbo svetovne organizacije pa so slovesno dvignili našo zastavo.  Tako  se  je  za  Slovenijo  končalo  enoletno  obdobje  dvomov  in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.