Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
10. aprila leta 1011 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan istega leta (torej pred 1007-imi leti) pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o katere velikosti sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.
Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenške zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. In 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.
Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt z okoli 500.000 obiskovalci na leto, prenovljena muzejska razstava in različne prireditve pa poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.
—–
Leta 1577 ali 1578 se je v Ljubljani rodil filozof in zdravnik DAVID VERBEC. Magisterij iz filozofije je opravil v Tübingenu, iz medicine pa je promoviral leta 1600 v Baslu. Služboval je v več nemških mestih,preučeval razloge za nastanek in širjenje kuge ter opisal njeno simptomatsko klinično sliko in zdravljenje. Leta 1618 je David Verbec zavrnil povabilo kranjskih deželnih stanov, naj pride delovat v rojstno Ljubljano. Po smrti je njegovo premoženje z obsežno knjižnico prešlo v last dediča Janeza Krstnika Verbca, deželnega fizika v Ljubljani.
—–
Nabožni pisec JANEZ ČANDEK se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori. Leta 1600 je postal jezuit in v ljubljanskem jezuitskem kolegiju poučeval gramatiko in sintakso. Pozneje je sodeloval pri priredbi slovenskega lekcionarja, ki ga je škof Tomaž Hren izdal v Gradcu z naslovom »Evangelia inu listovi« in s prevodom »Malega katekizma«. V njem je objavil pesem »Božjim inu Svete katoliške krščanske matere cerkve pokornim otročičom«, za katero ni ugotovljeno ali je besedilo izvirno ali prevedeno. V jeziku in pisavi se je Janez Čandek naslonil na protestantsko izročilo, le germanizme je pogosto zamenjal z domačimi izrazi.
—–
Na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so na današnji dan leta 1992 slovesno sprejeli samostojno Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico svetovne organizacije. Ob tej priložnosti je predstavnike držav članic v slovenščini nagovoril predsednik Slovenije Milan Kučan, pred zgradbo svetovne organizacije pa so slovesno dvignili našo zastavo. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
10. aprila leta 1011 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan istega leta (torej pred 1007-imi leti) pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o katere velikosti sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.
Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenške zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. In 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.
Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt z okoli 500.000 obiskovalci na leto, prenovljena muzejska razstava in različne prireditve pa poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.
—–
Leta 1577 ali 1578 se je v Ljubljani rodil filozof in zdravnik DAVID VERBEC. Magisterij iz filozofije je opravil v Tübingenu, iz medicine pa je promoviral leta 1600 v Baslu. Služboval je v več nemških mestih,preučeval razloge za nastanek in širjenje kuge ter opisal njeno simptomatsko klinično sliko in zdravljenje. Leta 1618 je David Verbec zavrnil povabilo kranjskih deželnih stanov, naj pride delovat v rojstno Ljubljano. Po smrti je njegovo premoženje z obsežno knjižnico prešlo v last dediča Janeza Krstnika Verbca, deželnega fizika v Ljubljani.
—–
Nabožni pisec JANEZ ČANDEK se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori. Leta 1600 je postal jezuit in v ljubljanskem jezuitskem kolegiju poučeval gramatiko in sintakso. Pozneje je sodeloval pri priredbi slovenskega lekcionarja, ki ga je škof Tomaž Hren izdal v Gradcu z naslovom »Evangelia inu listovi« in s prevodom »Malega katekizma«. V njem je objavil pesem »Božjim inu Svete katoliške krščanske matere cerkve pokornim otročičom«, za katero ni ugotovljeno ali je besedilo izvirno ali prevedeno. V jeziku in pisavi se je Janez Čandek naslonil na protestantsko izročilo, le germanizme je pogosto zamenjal z domačimi izrazi.
—–
Na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so na današnji dan leta 1992 slovesno sprejeli samostojno Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico svetovne organizacije. Ob tej priložnosti je predstavnike držav članic v slovenščini nagovoril predsednik Slovenije Milan Kučan, pred zgradbo svetovne organizacije pa so slovesno dvignili našo zastavo. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Neveljaven email naslov