Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

02.07.2018


Filozof MATIJA HVALE  sodi med slovenske izobražence, ki so že pred  stoletji delovali na evropskih visokošolskih ustanovah; poučeval je na dunajski univerzi. Uvrščajo ga med predstavnike poznosrednjeveške sholastike, vendar so v njegovem delu že opazni sledovi novoveške humanistične miselnosti. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Konec 1512. leta je spisal svoje življenjsko delo “Razlaga filozofije narave”.  Hvaletova znanstvena dela so nastala pred več kot pol tisočletja, zato jih brez upoštevanja tega dejstva ni mogoče prenašati v sedanjost. So pa že del tistih prizadevanj, ki so v nadaljnjem razvoju izoblikovala moderno znanost. Filozof Matija Hvale se je rodil okoli leta 1470 na Vačah nad Litijo, umrl pa je pred 500 leti.

——-

Nabožni  pisec  IVAN  TUL  je bil leta 1901 posvečen v duhovnika, desetletje pozneje pa je na Dunaju doktoriral iz bogoslovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil kurat, nato pa profesor v tržaškem in goriškem bogoslovju, a je moral leta 1934 zaradi fašističnega pritiska profesuro zapustiti. Od tedaj je bil duhovnik pri usmiljenih bratih v Gorici. Sestavljal je molitvenike, pisal nabožne, rodoljubne in prigodne pesmi ter v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izdal nabožni knjigi »Zvezde vodnice za fante in može« ter »Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta«. Ivan Tul se je rodil na današnji dan leta 1877 v Mačkovljah na Tržaškem.

——

Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta  1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.

—–

Literarna zgodovinarka in prevajalka VERA BRNČIČ se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v nekdanji Sovjetski zvezi. Od leta 1960 je predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je 1976. tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične in sovjetske književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”.

——

MAJDA  SEPE  je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.

Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.

Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice.  Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


Na današnji dan

6273 epizod

Na današnji dan

6273 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

02.07.2018


Filozof MATIJA HVALE  sodi med slovenske izobražence, ki so že pred  stoletji delovali na evropskih visokošolskih ustanovah; poučeval je na dunajski univerzi. Uvrščajo ga med predstavnike poznosrednjeveške sholastike, vendar so v njegovem delu že opazni sledovi novoveške humanistične miselnosti. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Konec 1512. leta je spisal svoje življenjsko delo “Razlaga filozofije narave”.  Hvaletova znanstvena dela so nastala pred več kot pol tisočletja, zato jih brez upoštevanja tega dejstva ni mogoče prenašati v sedanjost. So pa že del tistih prizadevanj, ki so v nadaljnjem razvoju izoblikovala moderno znanost. Filozof Matija Hvale se je rodil okoli leta 1470 na Vačah nad Litijo, umrl pa je pred 500 leti.

——-

Nabožni  pisec  IVAN  TUL  je bil leta 1901 posvečen v duhovnika, desetletje pozneje pa je na Dunaju doktoriral iz bogoslovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil kurat, nato pa profesor v tržaškem in goriškem bogoslovju, a je moral leta 1934 zaradi fašističnega pritiska profesuro zapustiti. Od tedaj je bil duhovnik pri usmiljenih bratih v Gorici. Sestavljal je molitvenike, pisal nabožne, rodoljubne in prigodne pesmi ter v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izdal nabožni knjigi »Zvezde vodnice za fante in može« ter »Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta«. Ivan Tul se je rodil na današnji dan leta 1877 v Mačkovljah na Tržaškem.

——

Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta  1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.

—–

Literarna zgodovinarka in prevajalka VERA BRNČIČ se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v nekdanji Sovjetski zvezi. Od leta 1960 je predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je 1976. tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične in sovjetske književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”.

——

MAJDA  SEPE  je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.

Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.

Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice.  Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

22. junij - Marij Osana, tehnični oče slovenskega radia

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence


19.06.2023

21. junij - 60 let našega prvega predpisa o graditvi na potresnih območjih

Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

20. junij - prva doktorica znanosti ljubljanske univerze

Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest


19.06.2023

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.06.2023

18. junij - Julij Glowacki, gimnazijski ravnatelj in naravoslovec

Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog


17.06.2023

17. junij - skladatelj Slavko Osterc, glasbeni modernist

Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

16. junij - kipar in slikar Tone Lapajne (1933)

Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

15. junij - Vida Taufer (1903) in "Večer na jezeru"

Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

14. junij - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah (1919)

Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju


13.06.2023

13. junij - 75 let temeljnega kamna za graditev Nove Gorice (1948)

Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.06.2023

12. junij - dan srbsko-slovenskega prijateljstva (1903)

»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

11. junij - nova povojna šolska zakonodaja (1946)

Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist


05.06.2023

10. junij - mornar na vojni ladji »Szent Istvan«

Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika


05.06.2023

9. junij - 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije

Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča


05.06.2023

8. junij - Primož Trubar za 505. rojstni dan dobi vrtnico

Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju


05.06.2023

7. junij - dan slovenskih izgnancev

Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 26 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov