Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozof MATIJA HVALE sodi med slovenske izobražence, ki so že pred stoletji delovali na evropskih visokošolskih ustanovah; poučeval je na dunajski univerzi. Uvrščajo ga med predstavnike poznosrednjeveške sholastike, vendar so v njegovem delu že opazni sledovi novoveške humanistične miselnosti. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Konec 1512. leta je spisal svoje življenjsko delo “Razlaga filozofije narave”. Hvaletova znanstvena dela so nastala pred več kot pol tisočletja, zato jih brez upoštevanja tega dejstva ni mogoče prenašati v sedanjost. So pa že del tistih prizadevanj, ki so v nadaljnjem razvoju izoblikovala moderno znanost. Filozof Matija Hvale se je rodil okoli leta 1470 na Vačah nad Litijo, umrl pa je pred 500 leti.
——-
Nabožni pisec IVAN TUL je bil leta 1901 posvečen v duhovnika, desetletje pozneje pa je na Dunaju doktoriral iz bogoslovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil kurat, nato pa profesor v tržaškem in goriškem bogoslovju, a je moral leta 1934 zaradi fašističnega pritiska profesuro zapustiti. Od tedaj je bil duhovnik pri usmiljenih bratih v Gorici. Sestavljal je molitvenike, pisal nabožne, rodoljubne in prigodne pesmi ter v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izdal nabožni knjigi »Zvezde vodnice za fante in može« ter »Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta«. Ivan Tul se je rodil na današnji dan leta 1877 v Mačkovljah na Tržaškem.
——
Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta 1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.
—–
Literarna zgodovinarka in prevajalka VERA BRNČIČ se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v nekdanji Sovjetski zvezi. Od leta 1960 je predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je 1976. tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične in sovjetske književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”.
——
MAJDA SEPE je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.
Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
6273 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filozof MATIJA HVALE sodi med slovenske izobražence, ki so že pred stoletji delovali na evropskih visokošolskih ustanovah; poučeval je na dunajski univerzi. Uvrščajo ga med predstavnike poznosrednjeveške sholastike, vendar so v njegovem delu že opazni sledovi novoveške humanistične miselnosti. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Konec 1512. leta je spisal svoje življenjsko delo “Razlaga filozofije narave”. Hvaletova znanstvena dela so nastala pred več kot pol tisočletja, zato jih brez upoštevanja tega dejstva ni mogoče prenašati v sedanjost. So pa že del tistih prizadevanj, ki so v nadaljnjem razvoju izoblikovala moderno znanost. Filozof Matija Hvale se je rodil okoli leta 1470 na Vačah nad Litijo, umrl pa je pred 500 leti.
——-
Nabožni pisec IVAN TUL je bil leta 1901 posvečen v duhovnika, desetletje pozneje pa je na Dunaju doktoriral iz bogoslovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil kurat, nato pa profesor v tržaškem in goriškem bogoslovju, a je moral leta 1934 zaradi fašističnega pritiska profesuro zapustiti. Od tedaj je bil duhovnik pri usmiljenih bratih v Gorici. Sestavljal je molitvenike, pisal nabožne, rodoljubne in prigodne pesmi ter v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izdal nabožni knjigi »Zvezde vodnice za fante in može« ter »Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta«. Ivan Tul se je rodil na današnji dan leta 1877 v Mačkovljah na Tržaškem.
——
Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta 1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.
—–
Literarna zgodovinarka in prevajalka VERA BRNČIČ se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v nekdanji Sovjetski zvezi. Od leta 1960 je predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je 1976. tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične in sovjetske književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”.
——
MAJDA SEPE je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.
Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov