Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan leta0 1846 v Železnikih.
—–
BORIS ČERNIGOJ je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.
Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Boris Černigoj se je rodil na današnji dan leta 1915 v Innsbrucku v Avstriji.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomini” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan leta0 1846 v Železnikih.
—–
BORIS ČERNIGOJ je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.
Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Boris Černigoj se je rodil na današnji dan leta 1915 v Innsbrucku v Avstriji.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomini” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov