Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
EDVARD VOLČIČ je iz prava doktoriral leta 1882 na Dunaju, nato je bil sodnik v Žužemberku, Krškem, Ložu in Ljubljani, v Novem mestu pa sodni svétnik. Med drugim se je ukvarjal s slovensko pravno terminologijo, za izdajo zbirke najpomembnejših avstrijskih zakonov v slovenščini pa je sam pripravil nekaj snopičev. Objavljal je v Slovenskem pravniku, na Dunaju pa je ustanovil knjižnico in pravni odsek pri Akademskem društvu Slovenija. Edvard Volčič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Na današnji dan leta ¸1884 se je v Opatjem selu na Krasu rodil politik DRAGO MARUŠIČ. Iz prava je doktoriral v Pragi. Pred prvo svetovno vojno je bil v Gorici starešina Sokola in podpredsednik Narodne prosvete, po njej pa je kot član Jugoslovanskega odbora deloval v Rimu in Združenih državah Amerike. Leta 1923 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal tajnik Samostojne kmetske stranke in predsednik Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. Po razglasitvi kraljeve diktature je sodeloval v delu vrhovnega zakonodajnega sveta, konec leta 1930 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine.
Med drugo svetovno vojno je bil član Osvobodilne fronte, po sklenitvi sporazuma med Titom in Ivanom Šubašićem, predsednikom begunske vlade, pa je kot Titov zastopnik v londonski jugoslovanski vladi postal minister za pravosodje, promet in prosveto. Po vojni se je Drago Marušič med drugim udeležil pariške mirovne konference in postal prvi predsednik Rdečega križa Slovenije.
—–
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Danes je Svetovni dan človekovih pravic. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je namreč na današnji dan leta 1948 sprejela in razglasila enega svojih pomembnejših dokumentov – Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Ta listina določa ekonomske, socialne, kulturne, državljanske in politične pravice, do katerih so upravičeni vsi ljudje, ne glede na raso, spol, jezik, vero in politično prepričanje. Na podlagi načel Splošne deklaracije o človekovih pravicah so pozneje sprejeli še druge dokumente, s katerimi so prvotnim moralno zavezujočim dodali specifične pravne obveznosti podpisnic.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
EDVARD VOLČIČ je iz prava doktoriral leta 1882 na Dunaju, nato je bil sodnik v Žužemberku, Krškem, Ložu in Ljubljani, v Novem mestu pa sodni svétnik. Med drugim se je ukvarjal s slovensko pravno terminologijo, za izdajo zbirke najpomembnejših avstrijskih zakonov v slovenščini pa je sam pripravil nekaj snopičev. Objavljal je v Slovenskem pravniku, na Dunaju pa je ustanovil knjižnico in pravni odsek pri Akademskem društvu Slovenija. Edvard Volčič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Na današnji dan leta ¸1884 se je v Opatjem selu na Krasu rodil politik DRAGO MARUŠIČ. Iz prava je doktoriral v Pragi. Pred prvo svetovno vojno je bil v Gorici starešina Sokola in podpredsednik Narodne prosvete, po njej pa je kot član Jugoslovanskega odbora deloval v Rimu in Združenih državah Amerike. Leta 1923 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal tajnik Samostojne kmetske stranke in predsednik Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. Po razglasitvi kraljeve diktature je sodeloval v delu vrhovnega zakonodajnega sveta, konec leta 1930 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine.
Med drugo svetovno vojno je bil član Osvobodilne fronte, po sklenitvi sporazuma med Titom in Ivanom Šubašićem, predsednikom begunske vlade, pa je kot Titov zastopnik v londonski jugoslovanski vladi postal minister za pravosodje, promet in prosveto. Po vojni se je Drago Marušič med drugim udeležil pariške mirovne konference in postal prvi predsednik Rdečega križa Slovenije.
—–
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Danes je Svetovni dan človekovih pravic. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je namreč na današnji dan leta 1948 sprejela in razglasila enega svojih pomembnejših dokumentov – Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Ta listina določa ekonomske, socialne, kulturne, državljanske in politične pravice, do katerih so upravičeni vsi ljudje, ne glede na raso, spol, jezik, vero in politično prepričanje. Na podlagi načel Splošne deklaracije o človekovih pravicah so pozneje sprejeli še druge dokumente, s katerimi so prvotnim moralno zavezujočim dodali specifične pravne obveznosti podpisnic.
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Neveljaven email naslov