Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
EDVARD VOLČIČ je iz prava doktoriral leta 1882 na Dunaju, nato je bil sodnik v Žužemberku, Krškem, Ložu in Ljubljani, v Novem mestu pa sodni svétnik. Med drugim se je ukvarjal s slovensko pravno terminologijo, za izdajo zbirke najpomembnejših avstrijskih zakonov v slovenščini pa je sam pripravil nekaj snopičev. Objavljal je v Slovenskem pravniku, na Dunaju pa je ustanovil knjižnico in pravni odsek pri Akademskem društvu Slovenija. Edvard Volčič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Na današnji dan leta ¸1884 se je v Opatjem selu na Krasu rodil politik DRAGO MARUŠIČ. Iz prava je doktoriral v Pragi. Pred prvo svetovno vojno je bil v Gorici starešina Sokola in podpredsednik Narodne prosvete, po njej pa je kot član Jugoslovanskega odbora deloval v Rimu in Združenih državah Amerike. Leta 1923 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal tajnik Samostojne kmetske stranke in predsednik Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. Po razglasitvi kraljeve diktature je sodeloval v delu vrhovnega zakonodajnega sveta, konec leta 1930 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine.
Med drugo svetovno vojno je bil član Osvobodilne fronte, po sklenitvi sporazuma med Titom in Ivanom Šubašićem, predsednikom begunske vlade, pa je kot Titov zastopnik v londonski jugoslovanski vladi postal minister za pravosodje, promet in prosveto. Po vojni se je Drago Marušič med drugim udeležil pariške mirovne konference in postal prvi predsednik Rdečega križa Slovenije.
—–
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Danes je Svetovni dan človekovih pravic. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je namreč na današnji dan leta 1948 sprejela in razglasila enega svojih pomembnejših dokumentov – Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Ta listina določa ekonomske, socialne, kulturne, državljanske in politične pravice, do katerih so upravičeni vsi ljudje, ne glede na raso, spol, jezik, vero in politično prepričanje. Na podlagi načel Splošne deklaracije o človekovih pravicah so pozneje sprejeli še druge dokumente, s katerimi so prvotnim moralno zavezujočim dodali specifične pravne obveznosti podpisnic.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
EDVARD VOLČIČ je iz prava doktoriral leta 1882 na Dunaju, nato je bil sodnik v Žužemberku, Krškem, Ložu in Ljubljani, v Novem mestu pa sodni svétnik. Med drugim se je ukvarjal s slovensko pravno terminologijo, za izdajo zbirke najpomembnejših avstrijskih zakonov v slovenščini pa je sam pripravil nekaj snopičev. Objavljal je v Slovenskem pravniku, na Dunaju pa je ustanovil knjižnico in pravni odsek pri Akademskem društvu Slovenija. Edvard Volčič se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Na današnji dan leta ¸1884 se je v Opatjem selu na Krasu rodil politik DRAGO MARUŠIČ. Iz prava je doktoriral v Pragi. Pred prvo svetovno vojno je bil v Gorici starešina Sokola in podpredsednik Narodne prosvete, po njej pa je kot član Jugoslovanskega odbora deloval v Rimu in Združenih državah Amerike. Leta 1923 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal tajnik Samostojne kmetske stranke in predsednik Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. Po razglasitvi kraljeve diktature je sodeloval v delu vrhovnega zakonodajnega sveta, konec leta 1930 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine.
Med drugo svetovno vojno je bil član Osvobodilne fronte, po sklenitvi sporazuma med Titom in Ivanom Šubašićem, predsednikom begunske vlade, pa je kot Titov zastopnik v londonski jugoslovanski vladi postal minister za pravosodje, promet in prosveto. Po vojni se je Drago Marušič med drugim udeležil pariške mirovne konference in postal prvi predsednik Rdečega križa Slovenije.
—–
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Danes je Svetovni dan človekovih pravic. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je namreč na današnji dan leta 1948 sprejela in razglasila enega svojih pomembnejših dokumentov – Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Ta listina določa ekonomske, socialne, kulturne, državljanske in politične pravice, do katerih so upravičeni vsi ljudje, ne glede na raso, spol, jezik, vero in politično prepričanje. Na podlagi načel Splošne deklaracije o človekovih pravicah so pozneje sprejeli še druge dokumente, s katerimi so prvotnim moralno zavezujočim dodali specifične pravne obveznosti podpisnic.
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Neveljaven email naslov