Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
——
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—–
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne
mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
——
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—–
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne
mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Neveljaven email naslov