Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Viktor Murnik, Pierre Simon LaPlace
VIKTOR MURNIK velja za enega naših najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev. Že kot gimnazijec se je leta 1892 vključil v Ljubljanski Sokol ter kmalu nastopil proti vmešavanju politike v to organizacijo in zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe. Leta 1896 je ustanovil prvi amaterski moški vaditeljski zbor na Slovenskem, dve leti pozneje pa še ženskega. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja ter z njimi dosegal velike uspehe.
Pomembno je vplival tudi na razvoj slovenskega sokolskega gibanja med obema vojnama; njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in zlete, tako imenovani telovadni plesi. Z enim takih z naslovom »V boju za svobodo« je z jugoslovansko mladinsko vrsto na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1948 zbudil zanimanje in priznanje svetovne telovadne javnosti. Telovadni organizator, vaditelj in pisec Viktor Murnik se je rodil na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 60-imi leti so predstavniki Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga v Rimu podpisali sporazum o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je začel veljati 1. januarja naslednje leto. Vzpostavil naj bi “skupni trg” s svobodnim pretokom blaga, ljudi, kapitala in uslug ter zagotovil skupno politiko na področju kmetijstva in prometa. Hkrati so iste članice ustanovile tudi Euratom, Evropsko komisijo za atomsko energijo. Ta naj bi pospeševala razvoj industrij na področju jedrske energije, omogočala članicam dostop do informacij, sodelovale pa naj bi tudi pri graditvi reaktorjev.
Čez desetletje, julija leta 1967, so se Evropska gospodarska skupnost, Euratom in Evropska skupnost za premog in jeklo – ta je bila ustanovljena leta 1951 v Parizu – združile v Evropsko skupnost. Naloga te skupnosti naj bi bila nadaljevanje in širjenje gospodarskega sodelovanja med članicami ter z drugimi evropskimi združenji in državami. Leta 1973 so v Evropsko skupnost stopile še Velika Britanija, Danska in Irska, leta 1981 se jim je pridružila Grčija, pet let pozneje Španija in Portugalska ter leta 1993 še Avstrija, Finska in Švedska. Takrat se je Evropska skupnost preimenovala v Evropsko zvezo – Evropsko unijo.
Njeni temelji so skupni trg, skupna zunanja in obrambna politika, usklajena zakonodaja in notranja politika ter soodgovornost za nadzor na zunanjih mejah. Leta 2001 je Evropska unija napovedala širitev in maja leta 2004 si je polnopravno članstvo pridobilo še deset držav – med njimi tudi Slovenija, leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, 28. članica pa je leta 2013 postala Hrvaška.
—–
Francoski matematik, astronom in teoretski fizik PIERRE SIMON LAPLACE je obiskoval vojaško akademijo, bil profesor na vojaški šoli in minister za notranje zadeve. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo obsežno in nekatere teorije nosijo njemu na čast njegovo ime. Podal je teorijo tira Lune in dokazal stabilnost planetnih tirov. Njegova najpomembnejša teorija je kozmogonična hipoteza o nastanku Osončja. Ukvarjal se je tudi s teorijo potenciala in verjetnostnim računom, raziskoval bibavico, kapilarnost, električne pojave in specifično toploto. Znanstvenik Pierre Simon Laplace se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Beaumont-en-Auge v Franciji.
—–
Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica, ki jo je po svojih načrtih zgradil in tudi zajetno sofinanciral kranjski stavbenik Ivan Rožman pa je bila nared pozneje. Prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934: Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih; to je bil najdaljši skok dotlej.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Viktor Murnik, Pierre Simon LaPlace
VIKTOR MURNIK velja za enega naših najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev. Že kot gimnazijec se je leta 1892 vključil v Ljubljanski Sokol ter kmalu nastopil proti vmešavanju politike v to organizacijo in zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe. Leta 1896 je ustanovil prvi amaterski moški vaditeljski zbor na Slovenskem, dve leti pozneje pa še ženskega. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja ter z njimi dosegal velike uspehe.
Pomembno je vplival tudi na razvoj slovenskega sokolskega gibanja med obema vojnama; njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in zlete, tako imenovani telovadni plesi. Z enim takih z naslovom »V boju za svobodo« je z jugoslovansko mladinsko vrsto na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1948 zbudil zanimanje in priznanje svetovne telovadne javnosti. Telovadni organizator, vaditelj in pisec Viktor Murnik se je rodil na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 60-imi leti so predstavniki Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga v Rimu podpisali sporazum o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je začel veljati 1. januarja naslednje leto. Vzpostavil naj bi “skupni trg” s svobodnim pretokom blaga, ljudi, kapitala in uslug ter zagotovil skupno politiko na področju kmetijstva in prometa. Hkrati so iste članice ustanovile tudi Euratom, Evropsko komisijo za atomsko energijo. Ta naj bi pospeševala razvoj industrij na področju jedrske energije, omogočala članicam dostop do informacij, sodelovale pa naj bi tudi pri graditvi reaktorjev.
Čez desetletje, julija leta 1967, so se Evropska gospodarska skupnost, Euratom in Evropska skupnost za premog in jeklo – ta je bila ustanovljena leta 1951 v Parizu – združile v Evropsko skupnost. Naloga te skupnosti naj bi bila nadaljevanje in širjenje gospodarskega sodelovanja med članicami ter z drugimi evropskimi združenji in državami. Leta 1973 so v Evropsko skupnost stopile še Velika Britanija, Danska in Irska, leta 1981 se jim je pridružila Grčija, pet let pozneje Španija in Portugalska ter leta 1993 še Avstrija, Finska in Švedska. Takrat se je Evropska skupnost preimenovala v Evropsko zvezo – Evropsko unijo.
Njeni temelji so skupni trg, skupna zunanja in obrambna politika, usklajena zakonodaja in notranja politika ter soodgovornost za nadzor na zunanjih mejah. Leta 2001 je Evropska unija napovedala širitev in maja leta 2004 si je polnopravno članstvo pridobilo še deset držav – med njimi tudi Slovenija, leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, 28. članica pa je leta 2013 postala Hrvaška.
—–
Francoski matematik, astronom in teoretski fizik PIERRE SIMON LAPLACE je obiskoval vojaško akademijo, bil profesor na vojaški šoli in minister za notranje zadeve. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo obsežno in nekatere teorije nosijo njemu na čast njegovo ime. Podal je teorijo tira Lune in dokazal stabilnost planetnih tirov. Njegova najpomembnejša teorija je kozmogonična hipoteza o nastanku Osončja. Ukvarjal se je tudi s teorijo potenciala in verjetnostnim računom, raziskoval bibavico, kapilarnost, električne pojave in specifično toploto. Znanstvenik Pierre Simon Laplace se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Beaumont-en-Auge v Franciji.
—–
Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica, ki jo je po svojih načrtih zgradil in tudi zajetno sofinanciral kranjski stavbenik Ivan Rožman pa je bila nared pozneje. Prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934: Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih; to je bil najdaljši skok dotlej.
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov