Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Emil Berliner, Honore de Balzac

Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, jezdeci ali vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi v slovenskih pokrajinah, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, kamor je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.

V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše,  da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Po naših deželah je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.

Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.

Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije –  »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.

—–

Na današnji dan leta 1795 so predstavniki osemnajstih držav v Parizu podpisali  konvencijo o metru;  meter je od takrat mednarodno sprejeta enota za dolžinske mere. V Ljubljani je že leta 1877 deloval »merosodni urad«; v Jugoslaviji sta overjanje meril pod nadzorom beograjskega urada izvajali kontroli meril in plemenitih kovin v Ljubljani in Celju, leta 1991 pa sta postali območni enoti novega urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

—–

Slavo Edisonovega fonografa je v zadnjem desetletju 19. stoletja zasenčila nova iznajdba – gramofon z okroglo ploščo z utori, ki je bila dosti kakovostnejša kot Edisonov valj; zvok je bil naravnejši in močnejši. EMIL  BERLINER, ameriški priseljenec po rodu iz Hannovra, je gramofon patentiral leta 1887. Berliner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Nemčiji.

—–

Eden največjih literarnih ustvarjalcev, francoski pisatelj  HONORÉ  de BALZAC, se je šolal za pravnika, vendar se je kmalu posvetil samo književnemu delu. Najprej je z različnimi imeni objavljal kolportažne romane, nato pa je napisal serijo romanov in novel, združenih v cikel »Človeška komedija«. Ta je, razen po renesančnem zgledu napisanih »Okroglih povesti«, vrh njegovega ustvarjanja in prikazuje vse plasti francoske družbe, družbene razrede in okolje. Balzacova dela vsebujejo še številne romantične prvine, vendar v njih že prevladujejo elementi realizma, ki slikajo nepremagljivo moč resničnosti, socialnih odnosov in osebnih usod. Francoski pisatelj Honoré de Balzac se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Toursu.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Emil Berliner, Honore de Balzac

Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, jezdeci ali vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi v slovenskih pokrajinah, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, kamor je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.

V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše,  da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Po naših deželah je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.

Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.

Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije –  »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.

—–

Na današnji dan leta 1795 so predstavniki osemnajstih držav v Parizu podpisali  konvencijo o metru;  meter je od takrat mednarodno sprejeta enota za dolžinske mere. V Ljubljani je že leta 1877 deloval »merosodni urad«; v Jugoslaviji sta overjanje meril pod nadzorom beograjskega urada izvajali kontroli meril in plemenitih kovin v Ljubljani in Celju, leta 1991 pa sta postali območni enoti novega urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

—–

Slavo Edisonovega fonografa je v zadnjem desetletju 19. stoletja zasenčila nova iznajdba – gramofon z okroglo ploščo z utori, ki je bila dosti kakovostnejša kot Edisonov valj; zvok je bil naravnejši in močnejši. EMIL  BERLINER, ameriški priseljenec po rodu iz Hannovra, je gramofon patentiral leta 1887. Berliner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Nemčiji.

—–

Eden največjih literarnih ustvarjalcev, francoski pisatelj  HONORÉ  de BALZAC, se je šolal za pravnika, vendar se je kmalu posvetil samo književnemu delu. Najprej je z različnimi imeni objavljal kolportažne romane, nato pa je napisal serijo romanov in novel, združenih v cikel »Človeška komedija«. Ta je, razen po renesančnem zgledu napisanih »Okroglih povesti«, vrh njegovega ustvarjanja in prikazuje vse plasti francoske družbe, družbene razrede in okolje. Balzacova dela vsebujejo še številne romantične prvine, vendar v njih že prevladujejo elementi realizma, ki slikajo nepremagljivo moč resničnosti, socialnih odnosov in osebnih usod. Francoski pisatelj Honoré de Balzac se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Toursu.


17.10.2023

20. oktober - prihod prekomorskih brigad (1943)

Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

19. oktober - Janko Šlebinger (1876) avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov

Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

18. oktober - Andrej Bajuk (1943) od begunca do predsednika vlade

Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.10.2023

17. oktober - prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.10.2023

16. oktober - Protifašistična zveze žensk Slovenije (1943)

Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

15. oktober - Peter Gosar (1923) fizik in raziskovalec polprevodnikov

Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.10.2023

14. oktober - Slovenec – 'Političen list za slovenski narod' (1873)

»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

13. oktober - Igor Torkar (1913) obsojenec v dachavskih procesih

Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

12. oktober - državniški dogodek na mostu čez Muro (1969)

Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

11. oktober - »Veličanstvo, prepozno je …« (1918)

Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in pozabljene obljube

Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«


07.10.2023

9. oktober - arhitekt Boris Kobe (1905) in spominska znamenja

Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

8. oktober - tolarji zamenjajo dinarje (1991)

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

7. oktober - "polenecia" in biolog Anton Polenec (1910)

Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

6. oktober - v Ljubljani 20 cm snega (1926)

Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

5. oktober - Božo Podkrajšek (1909) satirik, ki je dražil oblastnike

Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

4. oktober - Stanislav Rapotec (1911) umetnik, odlikovan z redom Avstralije

Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

3. oktober - bombardiranje Novega mesta in Črnomlja (1943)

V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

2. oktober - Metod Milač (1924) »Kdo solze naše posuši«

Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 20 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov