Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Historično društvo za Kranjsko, Emilijan Cevc, Danilo Merlak
Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.
Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.
—–
Umetnostni zgodovinar EMILIJAN CEVC je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebej posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih.
Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vrsto let profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo nagrado, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.
—–
Operni pevec DANILO MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Historično društvo za Kranjsko, Emilijan Cevc, Danilo Merlak
Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.
Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.
—–
Umetnostni zgodovinar EMILIJAN CEVC je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebej posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih.
Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vrsto let profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo nagrado, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.
—–
Operni pevec DANILO MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov