Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Katka Zupančič, France Bevk
Slovenci so si nekoč gasili žejo ne le z vodo in mlekom ampak tudi z medico; da bi imela boljši vonj in prijetnejši okus, so jo mešali z različnimi jagodami. Pozneje je medica postala pijača ubožnih in bogatejši so začeli segati po kupicah z vinom. Ljubljančani so se z njim oskrbovali z Vipavskega in iz Istre. Ker kletarstvo ni bilo razvito, so tudi vinu izboljševali okus s sladili in dišavami.
Tako je kancler oglejskega patriarha Santonino, ki pri italijanskih vinih tega ni bil vajen, zapisal, da je pri pojedini na gradu Rožek na Dolenjskem na današnji dan leta 1486 “teklo rdeče in belo vino” in vsak gost je imel srebrno ali kristalno čašo, v kateri so bili za odišavljenje vina na dnu pelin, rutica in žajbelj.
Ker se je zaradi slabih letin uvoz vina z Vipavskega zmanjšal, so si slovenski pivci začeli gasiti žejo z dolenjskimi vini, predvsem s cvičkom; ta se je uveljavil konec 16. stoletja. Janez Vajkard Valvazor je trdil, da dolenjska vina čez nekaj let postanejo močna kakor žganje. Ljubljanski zdravnik Vidmajer je v knjigi iz leta 1692 razpravljal o vrstah, moči, barvi in starosti vina in ugotovil, da je do pet let staro dolenjsko vino izredno močno in pospešuje tek. V Ljubljani, je še zapisal, je tako udomačeno, da ga ima večina prebivalcev za običajno pijačo. Čeprav je koristno, je opozarjal mestni zdravnik, ga ne bi smeli piti pogosteje kot vodo.
—–
Pesnica in pisateljica KATKA ZUPANČIČ je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora.
Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Zakojci nad Cerknom rodil pesnik, pripovednik in dramatik FRANCE BEVK. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. Ker je bilo njegovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. 1943. leta je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani.
Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno pripovedujejo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnem raznarodovalnem pritisku. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Katka Zupančič, France Bevk
Slovenci so si nekoč gasili žejo ne le z vodo in mlekom ampak tudi z medico; da bi imela boljši vonj in prijetnejši okus, so jo mešali z različnimi jagodami. Pozneje je medica postala pijača ubožnih in bogatejši so začeli segati po kupicah z vinom. Ljubljančani so se z njim oskrbovali z Vipavskega in iz Istre. Ker kletarstvo ni bilo razvito, so tudi vinu izboljševali okus s sladili in dišavami.
Tako je kancler oglejskega patriarha Santonino, ki pri italijanskih vinih tega ni bil vajen, zapisal, da je pri pojedini na gradu Rožek na Dolenjskem na današnji dan leta 1486 “teklo rdeče in belo vino” in vsak gost je imel srebrno ali kristalno čašo, v kateri so bili za odišavljenje vina na dnu pelin, rutica in žajbelj.
Ker se je zaradi slabih letin uvoz vina z Vipavskega zmanjšal, so si slovenski pivci začeli gasiti žejo z dolenjskimi vini, predvsem s cvičkom; ta se je uveljavil konec 16. stoletja. Janez Vajkard Valvazor je trdil, da dolenjska vina čez nekaj let postanejo močna kakor žganje. Ljubljanski zdravnik Vidmajer je v knjigi iz leta 1692 razpravljal o vrstah, moči, barvi in starosti vina in ugotovil, da je do pet let staro dolenjsko vino izredno močno in pospešuje tek. V Ljubljani, je še zapisal, je tako udomačeno, da ga ima večina prebivalcev za običajno pijačo. Čeprav je koristno, je opozarjal mestni zdravnik, ga ne bi smeli piti pogosteje kot vodo.
—–
Pesnica in pisateljica KATKA ZUPANČIČ je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora.
Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Zakojci nad Cerknom rodil pesnik, pripovednik in dramatik FRANCE BEVK. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. Ker je bilo njegovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. 1943. leta je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani.
Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno pripovedujejo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnem raznarodovalnem pritisku. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje.
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Neveljaven email naslov