Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Peter Alkantra Mislej, Milan Osredkar, Miro Košak
Na današnji dan leta 1761 se je v Podrági pri Vipavi rodil filozof in zdravnik JOŽEF PETER ALKANTRA MÍSLEJ. Po študiju filozofije, bogoslovja, astronomije in medicine je delal na Dunaju. Pozneje se je zaman potegoval za mesto docenta filozofije v Gradcu, Linzu in Gorici, zaslovel pa je kot dober zdravnik. Njegovo osrednje filozofsko delo, tako imenovani sistem filozofije, je izšlo v treh knjigah. Temelja njegovega matematično utemeljenega filozofskega sistema sta vprašanje pravičnosti in dvom o splošni veljavnosti zakona o izključenem protislovju.
S tem je uvedel novo filozofsko vedo, imenovano protomatematika. Menil je, da mora razum podpirati vero, in ne nasprotno, zato mu je tako imenovana “matematika pratemelja” pomenila tudi “pratemelj” krščanstva. Poskus zdravnika in filozofa Jožefa Petra Alkantre Misleja, da bi materializiral duhovnost, je ostal osamljen in ni vplival na slovensko izobražensko okolje.
—–
Fizik MILAN OSREDKAR je leta 1958 na ljubljanski univerzi doktoriral
iz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Bil je eden njenih vodilnih funkcionarjev ter izvedenec Združenih narodov na Jamajki, v Kostariki in Iraku. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je med letoma 1963 in 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.
Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, takrat edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Kričač je v okupirani Ljubljani oddajal vsak dan od 17. novembra 1941 do aprila leta 1942.
Milan Osredkar je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih priznanj; med drugim je častni meščan Ljubljane ter nosilec zlatega častnega znaka Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in organizaciji slovenske znanosti in za aktivnost med narodnoosvobodilnim bojem, posebno pri Radiu Kričač. Rodil se je na današnji dan lpred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice. V domačih in tujih medicinskih časopisih je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Peter Alkantra Mislej, Milan Osredkar, Miro Košak
Na današnji dan leta 1761 se je v Podrági pri Vipavi rodil filozof in zdravnik JOŽEF PETER ALKANTRA MÍSLEJ. Po študiju filozofije, bogoslovja, astronomije in medicine je delal na Dunaju. Pozneje se je zaman potegoval za mesto docenta filozofije v Gradcu, Linzu in Gorici, zaslovel pa je kot dober zdravnik. Njegovo osrednje filozofsko delo, tako imenovani sistem filozofije, je izšlo v treh knjigah. Temelja njegovega matematično utemeljenega filozofskega sistema sta vprašanje pravičnosti in dvom o splošni veljavnosti zakona o izključenem protislovju.
S tem je uvedel novo filozofsko vedo, imenovano protomatematika. Menil je, da mora razum podpirati vero, in ne nasprotno, zato mu je tako imenovana “matematika pratemelja” pomenila tudi “pratemelj” krščanstva. Poskus zdravnika in filozofa Jožefa Petra Alkantre Misleja, da bi materializiral duhovnost, je ostal osamljen in ni vplival na slovensko izobražensko okolje.
—–
Fizik MILAN OSREDKAR je leta 1958 na ljubljanski univerzi doktoriral
iz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Bil je eden njenih vodilnih funkcionarjev ter izvedenec Združenih narodov na Jamajki, v Kostariki in Iraku. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je med letoma 1963 in 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.
Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, takrat edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Kričač je v okupirani Ljubljani oddajal vsak dan od 17. novembra 1941 do aprila leta 1942.
Milan Osredkar je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih priznanj; med drugim je častni meščan Ljubljane ter nosilec zlatega častnega znaka Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in organizaciji slovenske znanosti in za aktivnost med narodnoosvobodilnim bojem, posebno pri Radiu Kričač. Rodil se je na današnji dan lpred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice. V domačih in tujih medicinskih časopisih je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov