Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. november

13.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Stanko Gogala, Marko Šuštaršič, Stane Belak - Šrauf

Pedagog  STANKO  GOGALA  je leta 1925 v Ljubljani doktoriral iz filozofije in nato poučeval na učiteljišču. Ker mu tedanji režim ni zaupal, ni dobil namestitve na univerzi, čeprav je objavil že veliko znanstenih del. Leta 1933 je postal le “privatni docent” – to je pomenilo, da je smel kot srednješolski profesor brezplačno poučevati na fakulteti. Univerizitetni učitelj je postal šele po drugi svetovni vojni, leta 1959 pa je bil izvoljen za rednega profesorja pedagogike na filozofski fakulteti; bil je tudi njen dekan. Napisal je več strokovnih knjig ter pri svojem delu razvijal najboljše značilnosti kulturne pedagogike, za katero velja, da je vzgojni proces kulturni proces, preraščanje objektivnega duha v subjektivno kulturnost mladega človeka, ki tako postaja osebnost. Stanko Gogala se je rodil na današnji dan leta 1901 v Kranju.

—–

Slikar  in  grafik  MARKO  ŠUŠTARŠIČ  je leta 1951 diplomiral v Ljubljani in se nato v grafiki izpopolnjeval v Parizu. Bil je član Skupine 53 in Grupe 69 ter profesor na Pedagoški akademiji in docent na Akademiji za likovno umetnost. V prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je začel slikati magično občutene temno barvite statične podobe s fantazijskimi interjerji v irealni osvetljavi in s figurami, ki simbolizirajo anonimne človeške usode.

Vsakokratne poznejše stilne novosti, odmeve magičnega nadrealizma, poparta in nove figuralike, je s klasično slikarsko kulturo vselej senzibilno prilagajal osebnemu izpovednemu izrazu ter v optimistično izsanjan čustveni repertoar vključeval zgodovinske izkušnje in odseve družbene aktualnosti. Melanholična prepojenost z magičnostjo, v zamoklo barvitost nostalgično zajeta lirična fantazija in metafizična razsežnost dajejo njegovim slikam poetičen, čustveno poglobljen in meditativen značaj; to ga uvršča med naše posebno duhovno občutljive slikarje. Marko Šuštaršič se je rodil na današnji dan leta 1927 v Cerknici.

—–

Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf  je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo. Napisal je tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.

—–

 Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.

Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli pred 70-imi leti ob Kolodvorski ulici, po treh letih pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Najstarejši živalski vrt na svetu je dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. november

13.11.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Stanko Gogala, Marko Šuštaršič, Stane Belak - Šrauf

Pedagog  STANKO  GOGALA  je leta 1925 v Ljubljani doktoriral iz filozofije in nato poučeval na učiteljišču. Ker mu tedanji režim ni zaupal, ni dobil namestitve na univerzi, čeprav je objavil že veliko znanstenih del. Leta 1933 je postal le “privatni docent” – to je pomenilo, da je smel kot srednješolski profesor brezplačno poučevati na fakulteti. Univerizitetni učitelj je postal šele po drugi svetovni vojni, leta 1959 pa je bil izvoljen za rednega profesorja pedagogike na filozofski fakulteti; bil je tudi njen dekan. Napisal je več strokovnih knjig ter pri svojem delu razvijal najboljše značilnosti kulturne pedagogike, za katero velja, da je vzgojni proces kulturni proces, preraščanje objektivnega duha v subjektivno kulturnost mladega človeka, ki tako postaja osebnost. Stanko Gogala se je rodil na današnji dan leta 1901 v Kranju.

—–

Slikar  in  grafik  MARKO  ŠUŠTARŠIČ  je leta 1951 diplomiral v Ljubljani in se nato v grafiki izpopolnjeval v Parizu. Bil je član Skupine 53 in Grupe 69 ter profesor na Pedagoški akademiji in docent na Akademiji za likovno umetnost. V prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je začel slikati magično občutene temno barvite statične podobe s fantazijskimi interjerji v irealni osvetljavi in s figurami, ki simbolizirajo anonimne človeške usode.

Vsakokratne poznejše stilne novosti, odmeve magičnega nadrealizma, poparta in nove figuralike, je s klasično slikarsko kulturo vselej senzibilno prilagajal osebnemu izpovednemu izrazu ter v optimistično izsanjan čustveni repertoar vključeval zgodovinske izkušnje in odseve družbene aktualnosti. Melanholična prepojenost z magičnostjo, v zamoklo barvitost nostalgično zajeta lirična fantazija in metafizična razsežnost dajejo njegovim slikam poetičen, čustveno poglobljen in meditativen značaj; to ga uvršča med naše posebno duhovno občutljive slikarje. Marko Šuštaršič se je rodil na današnji dan leta 1927 v Cerknici.

—–

Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf  je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo. Napisal je tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.

—–

 Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.

Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli pred 70-imi leti ob Kolodvorski ulici, po treh letih pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Najstarejši živalski vrt na svetu je dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 25 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov