Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanko Gogala, Marko Šuštaršič, Stane Belak - Šrauf
Pedagog STANKO GOGALA je leta 1925 v Ljubljani doktoriral iz filozofije in nato poučeval na učiteljišču. Ker mu tedanji režim ni zaupal, ni dobil namestitve na univerzi, čeprav je objavil že veliko znanstenih del. Leta 1933 je postal le “privatni docent” – to je pomenilo, da je smel kot srednješolski profesor brezplačno poučevati na fakulteti. Univerizitetni učitelj je postal šele po drugi svetovni vojni, leta 1959 pa je bil izvoljen za rednega profesorja pedagogike na filozofski fakulteti; bil je tudi njen dekan. Napisal je več strokovnih knjig ter pri svojem delu razvijal najboljše značilnosti kulturne pedagogike, za katero velja, da je vzgojni proces kulturni proces, preraščanje objektivnega duha v subjektivno kulturnost mladega človeka, ki tako postaja osebnost. Stanko Gogala se je rodil na današnji dan leta 1901 v Kranju.
—–
Slikar in grafik MARKO ŠUŠTARŠIČ je leta 1951 diplomiral v Ljubljani in se nato v grafiki izpopolnjeval v Parizu. Bil je član Skupine 53 in Grupe 69 ter profesor na Pedagoški akademiji in docent na Akademiji za likovno umetnost. V prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je začel slikati magično občutene temno barvite statične podobe s fantazijskimi interjerji v irealni osvetljavi in s figurami, ki simbolizirajo anonimne človeške usode.
Vsakokratne poznejše stilne novosti, odmeve magičnega nadrealizma, poparta in nove figuralike, je s klasično slikarsko kulturo vselej senzibilno prilagajal osebnemu izpovednemu izrazu ter v optimistično izsanjan čustveni repertoar vključeval zgodovinske izkušnje in odseve družbene aktualnosti. Melanholična prepojenost z magičnostjo, v zamoklo barvitost nostalgično zajeta lirična fantazija in metafizična razsežnost dajejo njegovim slikam poetičen, čustveno poglobljen in meditativen značaj; to ga uvršča med naše posebno duhovno občutljive slikarje. Marko Šuštaršič se je rodil na današnji dan leta 1927 v Cerknici.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo. Napisal je tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli pred 70-imi leti ob Kolodvorski ulici, po treh letih pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Najstarejši živalski vrt na svetu je dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanko Gogala, Marko Šuštaršič, Stane Belak - Šrauf
Pedagog STANKO GOGALA je leta 1925 v Ljubljani doktoriral iz filozofije in nato poučeval na učiteljišču. Ker mu tedanji režim ni zaupal, ni dobil namestitve na univerzi, čeprav je objavil že veliko znanstenih del. Leta 1933 je postal le “privatni docent” – to je pomenilo, da je smel kot srednješolski profesor brezplačno poučevati na fakulteti. Univerizitetni učitelj je postal šele po drugi svetovni vojni, leta 1959 pa je bil izvoljen za rednega profesorja pedagogike na filozofski fakulteti; bil je tudi njen dekan. Napisal je več strokovnih knjig ter pri svojem delu razvijal najboljše značilnosti kulturne pedagogike, za katero velja, da je vzgojni proces kulturni proces, preraščanje objektivnega duha v subjektivno kulturnost mladega človeka, ki tako postaja osebnost. Stanko Gogala se je rodil na današnji dan leta 1901 v Kranju.
—–
Slikar in grafik MARKO ŠUŠTARŠIČ je leta 1951 diplomiral v Ljubljani in se nato v grafiki izpopolnjeval v Parizu. Bil je član Skupine 53 in Grupe 69 ter profesor na Pedagoški akademiji in docent na Akademiji za likovno umetnost. V prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je začel slikati magično občutene temno barvite statične podobe s fantazijskimi interjerji v irealni osvetljavi in s figurami, ki simbolizirajo anonimne človeške usode.
Vsakokratne poznejše stilne novosti, odmeve magičnega nadrealizma, poparta in nove figuralike, je s klasično slikarsko kulturo vselej senzibilno prilagajal osebnemu izpovednemu izrazu ter v optimistično izsanjan čustveni repertoar vključeval zgodovinske izkušnje in odseve družbene aktualnosti. Melanholična prepojenost z magičnostjo, v zamoklo barvitost nostalgično zajeta lirična fantazija in metafizična razsežnost dajejo njegovim slikam poetičen, čustveno poglobljen in meditativen značaj; to ga uvršča med naše posebno duhovno občutljive slikarje. Marko Šuštaršič se je rodil na današnji dan leta 1927 v Cerknici.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo. Napisal je tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli pred 70-imi leti ob Kolodvorski ulici, po treh letih pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Najstarejši živalski vrt na svetu je dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov