Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lavoslav Gregorec, načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu, Lucijan Marija Škerjanc
LAVOSLAV GREGOREC je iz bogoslovja doktoriral v Gradcu. Leta 1869 je postal profesor bogoslovja v Mariboru, poldrugo desetletje pozneje pa so ga kot odločnega zagovornika slovenskih narodnostnih zahtev prestavili v Strmec. Kot politik je bil predsednik Katoliškega in pozneje Slovenskega društva, ki je bilo v zadnjih desetletjih 19. stoletja izhodišče slovenske politične akcije na Štajerskem. Pozneje se je kot poslanec državnega zbora zavzemal zlasti za avtonomijo avstrijskih narodov.
Leta 1900 je oblikoval slovenske politične zahteve: popolna enakopravnost slovenščine v šolah, uradih in javnem življenju nasploh ter uvedba vzporedne administrativne oblasti v slovenskih deželah – ta naj bi bila popolnoma enakopravna avstrijski. Lavoslav Gregorec je poleg številnih časopisnih člankov napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Rodil se je na današnji dan leta pred 180-imi leti na Destrniku pri Ptuju.
—–
V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih naj bi vozila cestna železnica; med drugim so jih tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.
Del te proge je potekal tudi po Šelemburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je tam potekala le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelemburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam počivala in klepetala.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj, pianist, dirigent in pedagog LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC. Ustvarjati je začel že v mladosti in je z dvajsetimi leti pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Baslu in Parizu. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil njegov slog dokončno izoblikovan in v naslednjem desetletnem obdobju je ustvaril tista dela na orkestralnem, vokalno-instrumentalnem in zborovskem področju, brez katerih si novejše slovenske glasbe ne moremo zamisliti. Prešernovo nagrado je dobil trikrat, leta 1949 za uglasbitev Prešernovega Sonetnega venca, kantate v treh delih za soliste, zbor in orkester. Akademik Lucijan Marija Škerjanc je bil tudi pianist in dirigent, s številnimi biografijami pa je posegel na glasbeno področje doma in v tujini.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lavoslav Gregorec, načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu, Lucijan Marija Škerjanc
LAVOSLAV GREGOREC je iz bogoslovja doktoriral v Gradcu. Leta 1869 je postal profesor bogoslovja v Mariboru, poldrugo desetletje pozneje pa so ga kot odločnega zagovornika slovenskih narodnostnih zahtev prestavili v Strmec. Kot politik je bil predsednik Katoliškega in pozneje Slovenskega društva, ki je bilo v zadnjih desetletjih 19. stoletja izhodišče slovenske politične akcije na Štajerskem. Pozneje se je kot poslanec državnega zbora zavzemal zlasti za avtonomijo avstrijskih narodov.
Leta 1900 je oblikoval slovenske politične zahteve: popolna enakopravnost slovenščine v šolah, uradih in javnem življenju nasploh ter uvedba vzporedne administrativne oblasti v slovenskih deželah – ta naj bi bila popolnoma enakopravna avstrijski. Lavoslav Gregorec je poleg številnih časopisnih člankov napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Rodil se je na današnji dan leta pred 180-imi leti na Destrniku pri Ptuju.
—–
V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih naj bi vozila cestna železnica; med drugim so jih tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.
Del te proge je potekal tudi po Šelemburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je tam potekala le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelemburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam počivala in klepetala.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj, pianist, dirigent in pedagog LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC. Ustvarjati je začel že v mladosti in je z dvajsetimi leti pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Baslu in Parizu. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil njegov slog dokončno izoblikovan in v naslednjem desetletnem obdobju je ustvaril tista dela na orkestralnem, vokalno-instrumentalnem in zborovskem področju, brez katerih si novejše slovenske glasbe ne moremo zamisliti. Prešernovo nagrado je dobil trikrat, leta 1949 za uglasbitev Prešernovega Sonetnega venca, kantate v treh delih za soliste, zbor in orkester. Akademik Lucijan Marija Škerjanc je bil tudi pianist in dirigent, s številnimi biografijami pa je posegel na glasbeno področje doma in v tujini.
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov